Glede na to, da se samoumevnost, kako mora biti v lokalni skupnosti postorjeno to in ono, tako vztrajno plazi in širi med nami, bi se bilo dobro kdaj pa kdaj vprašati, kdo sploh so ljudje, ki uresničujejo naša pričakovanja. Kdo so ljudje, ki skrbijo, da je občina čista, urejena, zelena, privlačna. Kdo so ljudje, ki praznijo koše za odpadke in pasje iztrebke. Kdo so ljudje, ki čistijo in urejajo pokopališče. Kdo so ljudje, ki popravljajo prometno signalizacijo po občini in v prazničnem decembru poskrbijo za praznično vzdušje s tem, ko po občini razpnejo metre in metre lučk.
V Občini Polzela za vse to poskrbi ekipa režijskega obrata. Čas je, da jih predstavimo v Polzelanu: Jože Mavrič, Silva Rajh, Andrej Petek, Anton Kvartuh, Matej Govedić, Janko Zupan, Sandi Zmrzlak, Rok Jelen, Ludvik Kovačič, Igor Zaveršnik, Zlatko Stropnik, Ferdo Zabukovnik in Roman Ožir so ljudje, ki pod vodenjem Klaudia Pfeiferja naredijo vse prej našteto. Poleg tega urejajo bankine, asfaltirajo udarne jame na šolskem krogu, popravljajo kanalizacijske jaške, urejajo pot ob Savinji, čistijo prekope in mulde. V teh koronačasih pa tudi pomagajo civilni zaščiti, razvažajo in delijo obroke hrane in merijo telesno temperaturo v Zdravstvenem domu Polzela. Mimogrede še priskočijo in nudijo pomoč posameznim občanom. Mnogim so že pomagali. Prišli so brez odvečnih vprašanj in naredili, kar je bilo v njihovi moči.
Koliko vsega naredijo, pa jih včasih komaj opazimo! Prevečkrat spregledamo detajle, ki jih dodajajo v mozaik urejenosti Občine Polzela. Premalokrat se ustavimo ob njih in se jim zahvalimo.
Ekipa režijskega obrata je pomemben gradnik Občine Polzela, zato sem jim na pragu adventa javno zahvaljujemo in jim izražamo hvaležnost za vse, kar naredijo. Letošnji december bo zelo drugačen od tega, česar smo bili vajeni. Življenje ne bo glasno hrumelo mimo nas. Lahko si bomo v miru vzeli čas in se spomnili ljudi, brez katerih bi težko ali težje potovali skozi življenje, ter se jim prijazno zahvalili za vse, kar naredijo za nas. Nekateri so naša opora in podpora, drugi so luč. A nič in nihče ni samoumeven. Beseda hvala je najmanj, kar si lahko podarimo – zlasti v teh čudnih časih.
Jolanda Železnik