Logo MojaObčina.si

Polzela

DANES
24°C
0°C
JUTRI
23°C
5°C
Deli
2877

Okrogla miza o vplivu elektromagnetnega sevanja na čebele in druge opraševalce

V sredo, 12. novembra 2019, je bila na gradu Komenda na Polzeli na pobudo Občine Polzela in Čebelarske zveze Slovenija okrogla miza z naslovom Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in druge opraševalce. Uvodnima pozdravoma Jožeta Kužnika, župana Občine Polzela, in Žige Grma, predstavnika Čebelarske zveze Slovenije in člana upravnega odbora, je sledila razprava, ki jo je vodila Jolanda Železnik. V razpravi so sodelovali: Alenka Jurič, veterinarka VF – NVI za področje zdravstvenega varstva čebel, dr. Ožbolt Podpečan, veterinar, Matevž Hribernik, mladi raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, Miha Metelko, ekološki čebelar, in Marjan Pogorevc, čebelar iz Andraža nad Polzelo. Stol, namenjen Matjažu Ferjančiču, predstavniku Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), direktorata za okolje, je žal ostal prazen. V razpravo sta se vključila tudi predstavnika Telekoma, in sicer Tadej Pogačnik, strokovni sodelavec na področju nepremičnin, kamor spadajo tudi bazne postaje, in Igor Pustišek, vodja podpore in projektov za razvoj in upravljanje dostopovnih omrežij, v prostem času pa tudi čebelar. Predstavila sta delovanje in pogoje za vzpostavitev bazne postaje tudi z vidika regulative na področju elektromagnetnega sevanja. Številno občinstvo je skrbno prisluhnilo razmišljanjem in mnenjem strokovnjakov z različnih področij o vprašanjih, kaj po njihovem moti navigacijo čebel, zakaj izginjajo cele družine, kateri so lahko vzroki za tovrstno izginjanje pašnih čebel, zakaj poginjajo roji mušic, kje so vzroki za nespečnost pri ljudeh, glavobol, zvonjenje v ušesih itd. Občinstvo je bilo dobro informirano, zato so udeleženci postavljali konkretna vprašanja, nekateri so predstavili tudi svoja mnenja. Še zlasti izčrpna in nazorna je bila Mateja Maya Rotar iz Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki je poudarila, da je preventiva vedno boljša od kurative, zato je treba narediti vse, da ob implementaciji 5G ne bo nobenega dvoma, da ni nevarno. Vsi zbrani so ob koncu soglašali, da je bilo srečanje koristno, saj se je treba o domnevnem negativnem vplivu sevanja na živali, rastline in ljudi čim več pogovarjati ter pozivati pristojno ministrstvo, to je MOP, da čim prej pristopi k posodobitvi Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (v nadaljevanju Uredba), ki je stara že več kot 23 let, torej sega v čas, ko so se začeli uporabljati prvi prenosni telefoni (GSM). Na trg so prišli, ne da bi bile opravljene ustrezne varnostne študije, saj je za natančne raziskave potrebna izpostavljenost prenosnemu telefonu najmanj deset let. Podlaga za posodobljeno Uredbo naj bo neodvisna raziskava oziroma študija vpliva baznih postaj na ljudi in živali, kar sta julija 2019 že zahtevali Občina Polzela in Čebelarska zveza Slovenije v dopisu, ki sta ga poslali na MOP ter v njem opozorili na domnevni vpliv sevanja. Odgovor, ki so ga poslali z MOP, ne nakazuje resne tovrstne namere, saj so zapisali, da se zavedajo morebitnega vpliva elektromagnetnega sevanja na čebele, vendar pa ne nameravajo pristopiti k izvedbi neodvisne študije vpliva baznih postaj, ki bi imela za cilj ovrednotiti škodljivost elektromagnetnega sevanja na čebele, ker za to, menijo, glede na navedene podatke ni urgentne potrebe. Bruselj na primer se nujnosti tovrstne študije in perečega problema zaveda ter postaja prvo večje mesto, ki zaustavlja 5G zaradi neraziskanih učinkov na zdravje. Zahteva moratorij za uvajanje pete generacije mobilnih omrežij, vse dokler ne bodo potencialna tveganja za zdravje v celoti raziskana s strani neodvisnih strokovnjakov. Izginjanje čebel mora biti resen alarm, saj so čebele velik kazalnik razmer v okolju. Njihovo izginjanje sporoča, da se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati ter izvesti varnostne ukrepe. Ne le glede sevanja, tudi glede uporabe pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev, širjenja virusov in raznih bolezni … Čebele imajo namreč pomembno vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Zagotavljajo eno izmed najprepoznavnejših ekosistemskih storitev – opraševanje, zaradi katerega je pridelava hrane sploh mogoča. Njihov največji doprinos je opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % svetovne hrane. Sloviti fizik in prejemnik Nobelove nagrade Albert Einstein je dejal: »Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali, nič več človeka.« Einstein se ni motil … Jolanda Železnik

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi