Obred zlate poroke je potekal v krogu najbližjih. Zlatoporočencema sta ob strani stali njuni priči, vnuka Luka in Maša. Ganljiv obred je vodil župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je Dragici in Štefanu ob njunem osebnem prazniku poklonil prelepo darilo. Jubilanta sta si izmenjala poročna prstana in si ponovno prisegla večno ljubezen.
Dragica se je rodila decembra 1953. Štefan pa se je rodil aprila leto prej. Dragica je po končani srednji šoli opravljala službo zobne asistentke v Zdravstvenem domu Velenje. Svojo strast do pletenja pa je konec osemdesetih let spremenila v svojo poklicno pot. Štefan je diplomiral iz sanitarnega inženirstva, večino kariere je bil zaposlen v Komunalnem podjetju Velenje. Nekaj let pred upokojitvijo se je tudi sam odločil za samostojno pot in jo nadaljuje še danes.
Oba prihajata iz Velenja, spoznala pa sta se v Ljubljani, kjer sta obiskovala srednjo zdravstveno šolo. Predstavil ju je skupni prijatelj in iskrica med njima je preskočila takoj. Za poroko sta se odločila zelo mlada, a tega nikoli nista obžalovala. Na svoj poročni dan imata samo lepe spomine in rada povesta, da je bilo izjemno mrzlo, v okolici pa je kljub soncu bilo meter snega. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri, Petra in Jerneja.
V novem tisočletju sta postala tudi stara starša vnukoma Luku in Maši. Čeprav sta se poročila mlada, sta ves svoj zakon skrbela za medsebojno ljubezen ter gradila temelje, ki njune bližnje navdajajo z upanjem in brezpogojno ljubeznijo. Poleg njiju je petdeset let pozneje praznovala tudi nevestina mama, ki je bila nad dogodkom vidno ganjena. Ob dobrem kosilu so obujali skupne spomine in se veselili vseh, ki jih še čakajo. Zlatoporočencema želimo vse dobro v skupnem zakonu še naprej.
Tone Tavčer
