Bili smo žovneški otroci, večkrat poniževani in zasramovani, rojeni na posestvu Žovnek ali v njegovi okolici. Imeli smo vrtec, igrišče, bazen, travnik in gozd, imeli smo prijatelje. Imeli smo se radi. Še danes se imamo.

Lani je padla zamisel, da bi imeli srečanje. Kdo je dal to zamisel, niti ni pomembno. Ali je to Marjetka ali Marjan, mogoče Vida ... Začeli smo delati. Dobili smo se, se pogovarjali, kako začeti, kje dobiti naslove in kontakte, kje je omejitev. Pa smo rekli: omejitve ni. Vsi, rojeni med letoma 1950 in 1980, morajo biti povabljeni. In smo jih povabili. Odziv je bil enkraten. Naš odgovor na to pa "vse mora biti na nivoju, ker danes nismo več ponižani in odvečni, smo enakopravni in spoštovani, uspešni".

Določili smo datum, 9. maj 2026, z željo, da nas bo čim več, ter povabili tudi partnerje z otroki. Poskrbeli smo za hrano in pijačo, tudi glasbo, za spominske fotografije, kar se nam je zdelo še kako pomembno, da ostanejo lepi spomini.

Prišel je "dan D", dan objemov in poljubov, tudi solza, dan ponovnih srečanj, dan spominov, dan druženja. Nič drugega ni bilo pomembno kot "še vedno si ista" in ”ti še vedno tak mladenič". Pogled v očeh, nasmeh. Ure so tekle, v tem čudovitem sončnem dnevu. Mine poldne, popoldne in večer. Veliko je bilo povedanega, pa še premalo, zmanjkalo je časa. Bilo je veliko pohval za idejo, organizacijo, za visoko raven srečanja. Bila je želja, da srečanje ponovimo. 

Zahvaljujemo se Občini Braslovče, gasilcem, posameznikom, sponzorjem. Iskrena hvala dekletom in fantom za sladke dobrote ter pomoč pri organizaciji. Hvala vsem za udeležbo, se še vidimo.

Vida Romih