V soboto, 23. maja 2026, je bilo v Andražu nad Polzelo prisrčno in slovesno, saj sta Ivanka in Konrad Brunšek praznovala 60 let skupnega življenja – diamantno poroko.

Sorodniki, sosedi in prijatelji so ju pričakali na gradu Komenda, kjer ju je nagovoril župan Jože Kužnik. Poudaril je njuno povezanost in medsebojno podporo, s katero sta ustvarila čudovito Jelovškovo domačijo. Ni bilo lahko, potrebnega je bilo veliko odrekanja in vztrajnosti, vendar sta z delavnostjo in potrpežljivostjo popolnoma obnovila dom, v katerem so vrata vedno prijazno odprta za ljudi dobre volje. 

Zasadila sta sadovnjak, ki je Konradova posebna ljubezen in skrb, zgled mnogim sadjarjem po Sloveniji. Ivica pa ima čudežne roke za urejanje okolice, saj vsa poslopja in okolico krasijo rože, ki jih je treba nenehno zalivati in negovati. Njuna urejena kmetija privabljala vedno več gostov, ki jih gostoljubno sprejmeta, pogostila ter jim razkažeta posestvo in zbrane starine, saj sta bila vedno ponosna na svoje korenine.

Konrad je s svojimi idejami, pobudami in nenehnim prizadevanjem pomembno vplival na razvoj kraja, saj ni bilo društva, pri katerem ne bi bil med soustanovitelji. Njegovo delo na kulturnem področju in raziskovanju krajevne zgodovine je vplivalo tudi na uveljavitev v Občini Polzela. Zaradi svojega vsesplošnega prizadevanja za razvoj kraja si je upravičeno prislužil naziv častnega občana Občine Polzela.

Žena Ivica mu je pri tem stala ob strani in ga podpirala. Zelo sta se razveselila rojstva obeh otrok. Roman je sicer odšel na Škofljico, a se z ženo Tatjano in otrokoma Filipom in Anjo rad vrača domov. Vedno znova je ponosen na delo staršev in sestre Božene, ki z možem Sergejem tako predano, zavzeto in z občutkom nadaljujejo tradicijo Jelovškove kmetije. Lepo je videti, da jim pri tem stoji ob strani tudi hči Maruša. Njihov zadnji skupni projekt je Čebelji paradiž, edinstvena zbirka medovitih rastlin v Sloveniji, ki zdaj dopolnjuje magičnost Jelovskega vrha z lipo in kapelico.

V sončnem vremenu se je s slavljencema veselilo veliko njunih sorodnikov, sosedov in prijateljev. Vsak po svoje so povezani s Konradom in Ivico. Da ju spoštujejo, cenijo in imajo radi, se je videlo v objemih, stiskih rok, čestitkah, ki so bile prevzete z občudovanjem in zahvalo. Pod lipo sta se slišala harmonika in ljudsko petje, ki sta tudi ves čas spremljala zakonca, saj se je prav v njuni hiši porodila ideja za tradicionalno prireditev Družina poje.

Praznovanju so svoje dodali tudi gasilci, ki so vse goste pričakali pred gasilskim domom in v čast jubilantoma izvedli tradicionalno »špricanje«. Cerkveni obred je v domači župnijski cerkvi opravil župnik Urban Lesjak, nato pa so se vsi preselili pod Jelovski kozolec, kjer je bilo ob odlični hrani, pestrem pecivu, v prestižni okrasitvi, med petjem in plesom, med programom, ki so ga pripravili vnuki, praznovanje dolgo v noč, kot se spodobi za tako visok jubilej.

Ivanka in Konrad, veliko zdravja in sreče še na mnoga leta.

                                                                                                          Tone Tavčer