Povedal je, da je za samooskrbni vrt značilno, da na njem v rastni sezoni pridelamo večino zelenjave za svojo oskrbo. Jeseni, ko se zunaj ohladi, poberemo večino vrtnin, razen različnih vrst ohrovta, radiča, zimskih solat, motovilca, zimskega pora in tistih, ki lahko lepo prezimijo v zemlji. Prazne gredice je treba pripraviti na zimo in s tem tudi na novo rastno sezono. Če je zemlja težka, jo prekopljemo, drugače pa je dovolj rahljanje. Jeseni tla tudi pognojimo z organskimi gnojili. V ekološkem vrtnarjenju so dovoljena le gnojila organskega izvora. Ta delujejo tako, da obogatijo zemljo, rastline pa si potem vzamejo hranila, ki jih v določeni fazi rasti potrebujejo. Koristno je tudi zeleno gnojenje z rastlinami, ki tla obogatijo z dušikom, odganjajo talne škodljivce in tlom izboljšajo strukturo. Pozno jeseni lahko tudi v rastlinjake na prazne gredice posejemo žita. Pred zimo je koristna tudi zastirka, ki naj bo debela vsaj pet centimetrov. V ta namen lahko uporabimo katero koli organsko snov. Jeseni je v zraku več vlage in tudi temperature so nižje. Zato se na vrtu lahko pojavijo različne gnilobe glivičnega ali bakterijskega izvora in siva plesen. Pomembno je redno odstranjevanje odmrlih delov rastlin in škropljenje s pripravki na osnovi preslice. Pred mrazom zaščitimo rastline tako, da jih prekrijemo z zimsko kopreno, lahko pa uporabimo tudi hladno gredo, tunel, toplo gredo ali rastlinjak.

Renata Novak