Logo MojaObčina.si

Polzela

DANES
4°C
-5°C
JUTRI
2°C
-3°C

Park Šenek, eden izmed redkih prenovljenih v Sloveniji

Baročni dvorec Šenek s pripadajočim parkom iz preloma 19. in 20. stoletja, ki je v Registru kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS vpisan kot Polzela - Dvorec Šenek s parkom (EŠD 7891), predstavlja arhitekturno-krajinsko celoto severozahodno od naselja Polzela, na dvignjenem razglednem obrobju Spodnje Savinjske doline. K nekdanji plemiško-posestniški rezidenci s samostojno stoječo kapelo prištevamo še del obsežnega kmetijsko-gozdnega zaledja, ki je nekdaj lastniško, pa tudi po svojem krajinskem značaju spadalo k dvorcu. Zaradi arhitekturne in vrtnoarhitekturne kakovosti je bil dvorec s parkom s strani takratne Občine Žalec leta 1990 razglašen za kulturni spomenik in park je eden redkih v Sloveniji, ki je bil v dobršni meri prenovljen. Preglednost in ohranjenost celote, število in kakovost ohranjenih historičnih elementov in drevnine, jasna oblikovna in stilska čitljivost so glavna merila, ki dajejo parku visoko mesto na vrednostni lestvici vrtnoarhitekturne dediščine. 

 

Park ob dvorcu Šenek na Polzeli je eno od dveh avtorskih del dunajskega vrtnega arhitekta švedskega rodu Carla Gustava Swenssona, nastalih na območju Slovenije konec 19. in na prelomu 20. stoletja. Ta je po celovitem konceptu oblikoval širšo okolico dvorca v značilnem slogu poznega 19. stoletja, historizmu, ki je sestavine prejšnjih stilnih obdobij uporabil kot novo celoto. V osi glavne fasade je ohranjen parkovni parter po baročnem vzoru, obrobljen s striženim pušpanom, vodnim motivom in zunanjim stopniščem do terase pred objektom. V osi portala krilne fasade, ob graščinski kapeli, najdemo še en parter, oblikovan iz pušpana. Na severozahodnem delu kompleksa je organsko in po zgledu angleškega krajinskega stila speljana mreža poti, v skupinah in posamično so posajena parkovna drevesa (med njimi nekaj eksot) in urejena odprta travna ploskev, ki se nadaljuje v kmetijske površine na severu in vzhodu ter v parkovni gozd na zahodu. Drevesa v parku so razpostavljena po habitusu in barvah ter tako tvorijo slikovite in kontrastne drevesne primerke in skupine. Po letu 1911 je za park skrbel grof Manfred von Pachta, baron Rayhofen, ki je bil zbiralec rastlin in drevnine. Takrat je park doživel številne dosaditve, nasad parkovnih dreves se je razširil na sever in vzhod. Po drugi svetovni vojni je bil park oskrbovan do 60. let, potem pa je postopoma propadal.

 

Pobuda za strokovno prenovo parka je prišla s strani Krajevne skupnosti in Hortikulturnega društva Polzela leta 1990, s strani Ministrstva za kulturo RS, Občine Žalec in Doma upokojencev, ki ima v uporabi dvorec ter osrednjo stavbo, ki je v 70. letih 20. stoletja nadomestila nekdanja gospodarska poslopja severno od njega. Prenova se je začela leto pozneje s konservatorskim projektom prenove, ki ga je pripravila odgovorna konservatorka Alenka Kolšek s sodelavci, pozneje pa s konkretno fizično prenovo posameznih parkovnih sestavin in elementov, ki je bila končana leta 2000. Ovrednoten je bil tudi širši krajinski prostor parka in predlagane možnosti njegove bodoče revitalizacije. S strani Turističnega društva občine Polzela pa se je pristopilo k ureditvi učne poti in označitvijo posameznih dreves z označevalnimi tablicami.

 

V času po prenovi parka, predvsem pa v zadnjih desetih letih, je bilo veliko dreves zaradi večkratnega orkanskega vetra, udarov strel in žledu podrtih in poškodovanih, posledice teh dogodkov in odsotnost sanacijskih posegov v parku pa precej vidne. 

 

Zato je bila s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje, Občini Polzela predlagana izdelava arboristične analize stanja vseh parkovnih dreves, na podlagi katere bi bila mogoča njihova celovita prenova v prihodnjih letih, odstranitev dotrajanih in zasaditev nadomestnih ter manjkajočih dreves. Kot podlaga za analizo bi se lahko uporabila  inventarizacija parkovne drevnine iz leta 1990, ki je bila sestavni del konservatorskega programa za prenovo parka. Analizo pa bi moral pripraviti arborist z mednarodnim certifikatom, v skladu s sodobnimi arborističnimi načeli.

 

Občina je k izboru izvajalca pristopila leta 2018 in za izvedbo analize ter deloma tudi izvedbe izbrala podjetje Tisa, d. o. o., iz Ljubljane, ki ima več kot 30-letne izkušnje na tem področju. Strokovnjaki so obravnavali 203 drevesa različnih drevesnih vrst in dimenzij v parku ter 31 dreves v gozdu oziroma delu parka, ki ga je v povojnih letih prerasel gozd. Popis dreves so izvedli vizualno s tal, izmerili obseg debla v prsni višini ter jih razporedili v petmetrske višinske razrede. Drevesa so razporedili tudi po približnih starostnih razredih. Na nekaterih drevesih so opravili tudi podroben arborističen ukrep in izvedli meritve drevesnih tkiv z rezistografom. Za vsako drevo so nato zapisali rastne ali rastiščne posebnosti ter podali predlog ukrepov.

 

Najnujnejše ukrepe so predvideli na drevesih v osrednjem delu parka, ob sprehajalnih poteh ter klopeh – šlo je predvsem za odstranitev suhih vrhov in vej, vezavo krošenj in dvig njihovega profila, krajšanje vrhov z namenom razbremenitve krošenj in povečanja njihove simetrije ter čiščenje krošenj. Ta dela so izvedli konec leta 2019. Sledila je druga faza sanacije v začetku leta 2020, ki je zajela preostala drevesa s podobnimi ukrepi ter odstranitev odmirajočih in poškodovanih dreves ter dreves, ki so bila zasajena preblizu v skupinah in tik za dvorcem (predvsem smreke). Za naslednjo fazo sanacije pa so ostala drevesa, za katera so načrtovani manj zahtevni ukrepi, ki jih lahko izvede režijski obrat občine (poseki, čiščenje gozdnega roba, odstranitev bršljana ipd.), ter nadomestna zasaditev nekaterih parkovnih dreves na isti lokaciji. Ponovno naj bi se očistil tudi del parka severno od dvorca, ki ga je prerastel gozd.

 

S postopno strokovno sanacijo v preteklosti poškodovanih in padlih parkovnih dreves bo park dvorca Šenek ohranil svojo historično zasnovo ter naravne elemente, ki jo tvorijo, tudi z nadomestno zasaditvijo dreves istih vrst na isti lokaciji. Tako se korektno upošteva varstveni režim vrtnoarhitekturnega kulturnega spomenika, pri katerem se varujejo parkovna zasnova, način zasaditve, oblikovani naravni elementi, objekti in pritikline, namenjeni uporabi in olepšanju. Takšna praksa ter kontinuirano in redno vzdrževanje bi bilo potrebno tudi na vseh preostalih zelenih površinah na Polzeli in drugje.

 

Milana Klemen

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi