Pohod od Sv. Duha na Ostrem vrhu do Zgornje Kaple po Poti čez Kozjak

Za februarski četrtkov planinski pohod, ki se je zgodil 6. februarja 2025, smo si planinci PD Mislinja v sodelovanju z DU Mislinja izbrali del Poti čez Kozjak. Mnogi izmed nas odseka te poti od Sv. Duha na Ostrem vrhu do Zgornje Kaple še nismo prehodili, zato smo ga tokrat lahko dodali med ostale že prehojenene odseke Poti čez Kozjak od Maribora do Dravograda.

Jutranja vožnja je imela tokrat začetek v Mislinji, od koder smo nato postopoma vstopali po Mislinjski in Dravski dolini ter napolnili kombi in minibus. 30 planincev z vodjo in organizatorjem Petrom Zupancem ter vodniki je bilo tokrat enotnih, da jutranja kavica, ki nas prebudi in otvori začetek prijateljskega planinskega druženja, preprosto mora biti. Krajši postanek ob kavi smo obogatili z medsebojnimi pozdravi, priložnostnim klepetom in s prvimi planinskimi šalami o zimi, snegu, gamašah, derezah in ostali opremi, ki je tokrat zanesljivo nismo potrebovali.

Za celotno obmejno pogorje, kjer smo imeli izbran odsek, ni skupnega imena. Prebivalci govorijo o Kozjaku, Vurmatu, Remšniku, Radlju, Košenjaku in tako označujejo posamezne dele tega pogorja. Zanj najdemo različna imena tudi v geografski literaturi: Kozjak, Kobansko, Dravski Kozjak, Dravsko obmejno hribovje.

Glavnina naše poti je potekala po gozdovih in travnikih tega pogorja, a vseeno se nismo mogli popolnoma izogniti hoji po cesti. Pot skozi mešani gozd bukve, jelke in smreke s primešanimi macesni je bila v sončnem dnevu idilično prijetna in suha. Zakisana gozdna tla so tudi v teh gozdovih preraščena z borovničevjem in jesensko reso.

Travniki, ki pokrivajo ta pobočja, nudijo možnost živinorejskega kmetovanja. Naselja so zgolj raztresene kmetije s posestvi ter nekaj krajev, kjer se odvija krajevno in družabno življenje tukajšnjih prebivalcev.

Naši skupini je najprej pripadal spust s Sv. Duha (907 m) v dolino in z nasmeški smo vedeli, da bomo to vsaj dvakrat odplačali v naslednjih urah vzpona proti cilju pohoda. Pametne ure so nam v številkah prikazovale ta zanimiv spust in so nas pripravile do planinskih nasmeškov in komentarjev. Primerno ogreti po spustu smo pot nadaljevali v tipičnih grabnih tega pogorja, pot pa je bila ves čas primerno planinsko urejena in prehodna brez težav. Med vzponom proti Zgornji Kapli smo sledili markacijam, prečkali zimsko prazne pašnike ter jeseni skrbno urejene travnike. Z mnogih zelo razglednih točk poti smo v soncu in vetru občudovali okoliško pokrajino ter obnavljali spomine na naše že osvojene vrhove in prehojene dele poti v bližnji ter daljni okolici tega pogorja.

Po pričakovanem daljšem vzponu smo se ob prihodu v Zgornjo Kaplo krajši čas zadržali in okrepčali v piceriji. Naša minibus in kombi z voznikoma sta nas že čakala, da se vrnemo domov. Vožnja do Dravograda je potekala zelo zabavno in glasno, potem pa so najglasnejši morali sestopiti in nam ostalim v vozilu podelili 20 minut vožnje v tišini in zgolj z nasmeški na obrazih.

Sončen zimski dan brez snega smo planinci preživeli skupaj v čudoviti naravi Kozjaka in tako še dodatno podprli našo dobro zimsko uhojenost ter spretnost gibanja v naravi. Fotografije Petra Zupanca samo potrdijo prijetno preživet planinski dan.

Pripravila: Marjeta Fidler, vodnica PD Mislinja