To je del pesmi, s katero je Rudolf Maister - Vojanov, zaveden Slovenec, neustrašen vojak, general, vojni strateg, pa tudi odličen športnik,  kulturnik in intelektualec,  pesnik,  slikar in velik ljubitelj knjig, z izbranimi besedami poeta ubesedil čustva, ki jih je gojil do slovenske zemlje. In prav ta velika ljubezen je predanega domoljuba gnala v dejanja, ki pomenijo eno od ključnih prelomnic povezovanja naroda znotraj meja na poti do svoje države.

V četrtek 24. novembra 2022, dan po državnem prazniku Dnevu Rudolfa Maistra, s katerim obeležujemo enega pomembnejših korakov v zgodovini slovenstva, je bila v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju odprta nova razstava BORILI SO SE ZA DOMOVINO: naša mejnika 1918 in 1991, ki bo na ogled do konca februarja 2023.

Eminentna zgradba, postavljena na pobudo Društva TIGR Primorska in veteranskih organizacij združenih v KODVOS, na skrajni ZAHODNI ROB Slovenije, na eno najlepših razgledih točk od koder sežejo pogledi od Triglava do Jadrana, nosi pomembno poslanstvo ohranjanja spomina na ključne prelomnice v naši zgodovini, poslanstvo negovanja identitete slovenstva in prenašanja sporočila na mlajše generacije, ki naj ostanejo njegovi skrbniki.

V slavnostni avli, kjer se začenja pripoved o popotovanju slovenskega naroda od prvega vpisa v zgodovino s slovensko besedo v Brižinskih spomenikih, preko številnih prelomnic, vojn, zatiranj in poskusov potujčevanja, na drugi strani pa upora zavednih posameznikov in skupin, ki so prispevale k izpolnitvi tisočletnega hrepenenja naših prednikov – pridobitvi lastne države!

Povezani razstavi o dveh prelomnicah, ki sta tlakovali temelje samostojnosti in suverenosti danes eni najlepših, najbolj mirnih in varnih držav na svetu – Sloveniji, ki jih je pripravilo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, je odprl Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Rudi Medved. V slavnostnem nagovoru je izpostavil pomen dogodkov v letih 1918 in 1991 za našo pot v samostojnost, predvsem pa veličino Rudolfa Maistra, ki ne sme ostali pozabljena.

Župan Občine Miren – Kostanjevica Mauricij Humar je v pozdravnem nagovoru izpostavil vlogo pomnika za prenašanje sporočila o pomenu negovanja spomina in dediščine prednikov na mlajše generacije ter veliko željo končno postavili v objekt stalno razstavo, za katero je dr. Marko Klavora iz Goriškega muzeja že pripravil vsebino, potrebno pa bo zagotoviti sredstva za izvedbo. In tu računamo na pomoč državnih institucij.

»Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«

To so bile znamenite besede takrat še majorja Rudolfa Maistra, ki jih je 1. oktobra leta 1918 izrekel v Meljski vojašnici v Mariboru. Še istega dne popoldan smo dobili prvega generala slovenske vojske.

Generala, ki je 23. novembra 1918 s svojimi vojaki razorožil in razpustil nemško varnostno stražo  SHUTZWEHR in k Sloveniji priključil večji del narodnostnega, slovensko govorečega območja Štajerske in Koroške.

Z njegovim pokončnim bojem za SEVERNO MEJO so Maribor, Štajerska, Prekmurje in del Koroške ostali slovenski. Če bi takrat odgovorni za narodov blagor stali za njegovimi vojaški uspehi, bi slovenska Koroška danes segla do Celovca in Beljaka ter Gosposvetskega polja z Vojvodskim prestolom, Knežjim kamnom in Krnskim gradom.

Minilo je natanko 73 let do odločujočega trenutka, ko se je začel boj za izpolnitev hrepenenja tisoče generacij Slovencev! 

Republika Slovenija je 25. junija 1991 razglasila samostojnost. Istega dne so oklepne in druge enote JLA začele oboroženo agresijo, da bi zasedle mejne prehode. JLA je imela nalogo, da prekine povezave Slovenije s svetom, razoroži pripadnike TO in Policije ter prisili vodstvo slovenske države v zaustavitev ukrepov, ki jih je sprejelo za ustanovitev samostojne države.

ZAČELA se je Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 6. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, in s tem  dosegla svojo neodvisnost. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.

RAZSTAVA postavljena v dveh nadstropjih

Tretje nadstropje pomnika z novo postavitvijo ponuja podroben pregled nad dogajanjem, povezanim z BOJI za SEVERNO MEJO v letu 1918, v četrtem nadstropju pa je nazorno predstavljen 10 dnevni boj slovenske Teritorialne Obrambe in Policije med 26. junijem in 7. julijem leta 1991 – OBOROŽEN BOJ za samostojno Slovenijo!

Začasna razstava je predhodnica stalne, na katero pomik čaka že dobrih 9 let, vse od odprtja. S povzetkom dogajanja v 19. in 20. stoletju na ZAHODNEM ROBU, ki ga je pripravil Goriški muzej, bo končno pokrita siva lisa v nacionalni predstavitvi zgodovine Slovenije v aktualnih muzejskih zbirkah.

Otvoritve razstave, ki je bila postavljena na pobudo v. d. Direktorja uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino Boštjana Poklukarja se je udeležila pisana druščina predstavnikov države: državni sekretar MORS Rudi Medved, poslanec Evropskega parlamenta Lojze Peterle, dr. Vasja Klavora, direktor Upravne enote Nova Gorica Andrej Markočič in drugi predstavniki Zveze borcev Slovenije in veteranskih organizacij.

Za prelestno glasbeno popotnico večeru je poskrbel TRIO FLAVTISTK ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE.

Javni zavod Miren Kras

direktorica, mag. Ariana Besednjak Suhadolnik 

Foto: Jasmina Putnik