Logo MojaObčina.si

Miren-Kostanjevica

DANES
24°C
11°C
JUTRI
26°C
13°C

IZLET NA KOČEVSKO

Kljub vedno slabšim zdravstvenim razmeram nam je v soboto 28. avgusta uspelo izpeljati težko pričakovani izlet in druženje v okviru društva. Zbralo se nas je 35 pogumnih in odpravili smo se proti Kočevju, nismo se veliko ustavljali in tako smo prišli pravočasno na cilj v Kočevsko Reko pred stavbo TIC-a, kjer nas je že čakal domači vodič gospod Tomaž Poje.

Razdelili smo se v dve skupini. Prvo skupino je mali avtobus odpeljal do bunkerja ŠKRILJ. Dostop posameznikom ali s svojimi vozili ni dovoljen, ker je to še vedno vojaško varovano ozemlje. Pri bunkerju nas je čakala vodička in skrbnik ter nas popeljala v bunker skozi garažna vrata. Prejeli smo tudi masko za oči, kajti do leta 1991 nihče ni smel vedeti za pot. Oba sta nas vodila skozi podzemne prostore, ki so zelo lepo narejeni in vzdrževani. Še danes je vse funkcionalno s svojo električno centralo, prezračevanjem, ogrevanjem in vodovodom. Na koncu je tudi navpični izhod cca 70 m višine. Tudi vrnili smo se z malim avtobusom do Kočevske Reke.

Sedaj nas je popeljal gospod Tomaž po naselju najprej do spomenika osamosvojitveni vojni v obliki cestne prepreke na katerem piše PRIHODNOST PRIPADA POGUMNIM zraven pa je plošča s Peterlejevimi besedami: Kočevska Reka 17. decembra 1990 --Danes mi je prvič zadišalo po Slovenski vojski. -- Lojze Peterle – Prvi  predsednik demokratično izvoljene Slovenske vlade. – specialna brigada Moris.   Pot smo nadaljevali do stare upravne stavbe podjetja Snežnik, ki daje kraju glavni zaslužek: tu je soba medveda in radi bi uredili še sobo volka in risa, ker se je uprava preselila na drugo lokacijo.

Od tu smo se vrnili v center do cerkve svetega Janeza Krsnika, kjer nas je sprejel sedanji župnik gospod Jože Milčinovič ter nam razložil figure v novi cerkvi, ki jih je izžagal iz lesa akademski kipar Stane Jarm, domačin. Prva cerkev se omenja v 1407 leta. Do začetka 20.stol je bila Kočevska Reka največja vas na Kočevskem. Do druge svetovne vojne je v njej prebivalo dve tretjini kočevskih Nemcev. Kočevarji ali kočevski Nemci so bili tu naseljeni vse od 14. Stoletja pa do leta 1941/42, ko so se zaradi sporazuma med Nemčijo in Italijo o novi meji množično izselili. Sam prostor je bil že prej naseljen s Slovenci. Od leta 1950 do 1990 je bila Kočevska Reka v zaprtem območju. V tem času so podrli večino cerkva in verskih znamenj na tem območju in tudi verskega življenja ni smelo biti.  Nova cerkev je bila posvečena 20. junija 1999.

Sedaj smo bili že dovolj lačni, da nam je prijalo kosilo. To so nam postregli na tamkajšnjem ranču.

Od tu so nas odpeljali še v Kočevski Rog do grobišča pod Krenom. Tukaj je bilo po vojni pomorjenim preko tisoč ljudi. Po informacijah naj bi bili to Hrvati, Srbi in Bosanci in naj ne bi bilo Slovencev. Seznami so bili uničeni pred nastopom Slovenske države. Tu se enkrat letno opravlja maša za umrlimi.

Odpeljali smo se še do umetnega jezera, ki je nastalo na dnevnem kopu premoga in je ponekod globoko tudi do 50 m. Domačini so se kopali in skakali v vodo, nam pa je bilo prav prijetno gledati jih z obale.

Pot nas je vodila še na Velike Bloke, kjer smo se podkrepili z narezkom in domačim kruhom ter odličnim štrudljem.

Domov smo se vrnili okrog 23. ure polni vtisov in veseli, ker nam je kljub drugačnim napovedim ves dan sijalo prijazno sonce.

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi