Po ogledu smo se na postajališču okrepčali s kruhki s pršutom v obliki "prašička", ki jih je pripravil Branko Furlan.
Pot nas je vodila k slapu Kozjak, ki je skrit v ozki soteski in je visok kar 15 metrov. Je eden najlepših v celi Sloveniji. Ob pogledu nas je očaral v svoji veličini tako, da smo ostali brez besed. V prijetni svežini smo se ohladili in nabrali novih moči.
Pot smo nadaljevali v Kobariški muzej, si ogledali utrinke bojev in grozot med prvo svetovno vojno skupaj z obsežno zbirko vojaških predmetov. Ob pismu sina očetu, smo se spomnili na trpljenje fantov, ki so se v težkih razmerah borili in padli. Ob tem si lahko samo želimo, da se vojna nikdar ne ponovi.
Na Mostu na Soči nas je že čakala ladjica Lucija. V dobri družbi "dveh zmajčkov" smo se zapeljali po jezeru in uživali v čarobni naravi.
Po dolgem dnevu smo se okrepčali v gostišču Šterk z domačo gobovo in govejo juho, svinjsko pečenko s žlikrofi in malinovo palačinko.
Po obilni večerji smo se ob snovanju novih srečanj odpeljali proti domu.
Prispevek: Vojka Rustja Slike: Marta Volk in Hugo Rustja