V četrtek, 16. julija 2026, je akademska kiparka in slikarka Anja Kranjc v Galeriji Pomnika miru na Cerju postavila in v okviru slovesnosti ob odprtju razstave tudi osebno predstavila izbor del iz opusa POKRAJINE TELES.

V likovni kritiki je umetnostna zgodovinarka Pavla Jarc povzela bistvo sporočila razstavljenih kiparskih umetnin in slikarskih platen: »V središču umetniške prakse Anje Kranjc je že skoraj dve desetletji človeška figura, skozi katero preizprašuje krhkost eksistence, minljivost ter subtilne psihološke in duhovne razsežnosti človekovega bivanja.

Na razstavljenih slikah srečujemo samotne figure, največkrat dekliške podobe, redkeje tudi objeti figuri, umeščeni v skrivnostne, skoraj brezčasne krajine. Te niso realistični prikazi narave, marveč notranje pokrajine duha. Gozdovi, drevesa, navpične linije in razprte barvne ploskve ustvarjajo prostor, v katerem se meja med zunanjim svetom in človekovo notranjostjo postopoma zabrisuje. Figure ne nastopajo kot protagonisti pripovedi, ampak kot tihe sledi človeške navzočnosti, ki se stapljajo z okoljem, včasih skoraj izginejo v njem ali pa iz njega šele vznikajo. Zdi se, kakor da narava ne obdaja človeka, temveč ga preoblikuje, prežema in razkriva njegove najgloblje plasti.

Posebno razsežnost razstavi daje način postavitve kipov v prostoru. Anja Kranjc jih umešča med obiskovalce kot navzoča telesa, ki jih lahko obhodimo in doživimo kot sebi enaka. Njihova skoraj naravna velikost in tiha prisotnost ustvarjata občutek bližine ter vzpostavljata dialog med umetnino in gledalcem.

Pokrajine teles niso le razstava slik in kipov, ampak povabilo k razmisleku o človeku v času, ki pogosto poveličuje zunanjo podobo, učinkovitost in materialni uspeh. Dela Anje Kranjc nas vračajo k tistemu, kar ostaja očem nevidno, a bistveno: k občutljivosti, krhkosti, empatiji in notranji svobodi. Prav v zavedanju minljivosti in sprejemanju lastne ranljivosti umetnica prepoznava možnost upora proti odtujenosti sodobnega sveta. Njena dela zato ne ponujajo dokončnih odgovorov. Odpirajo prostor tihega dialoga – z umetnino, z naravo in predvsem z lastno notranjo pokrajino.«

Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, ki je povezovala večer, je besedam Jarčeve dodala misel, da prihajajo POKRAJINE TELES s sporočilom ob pravem času na pravo mesto. V eri vedno večje odvisnosti od materialnega sveta, ki človeka objektivizira, lahko prek stika z umetnostjo in naravo ponovno najdemo pot do sebe in primarnih vrednot, ki nam dajejo identiteto ter vlogo subjektov z lastno voljo in prepričanji.

Polno slavnostno dvorano gostov večera je z izvrstno interpretacijo del Johanna Sebastiana Bacha – Partita št. 3 v E-duru, Preludij za solo violino, Julesa Masseneta – Méditation (iz opere Thaïs) ter Edwarda Elgarja – Salut d’amour navdušila akademska glasbenica in profesorica Mojca Križnič, v nadaljevanju večera pa je z okusi Mirna Krasa razvajal Božo Leban iz istoimenske domačije v Lipi.

Anja Kranjc (1982, Šempeter pri Gorici) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 2008 in magistrirala leta 2011 z magistrsko nalogo Medprostor bivanja ter razstavo V Belo pri red. prof. Matjažu Počivavšku in doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2005 je pripravila več samostojnih razstav, sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini ter ustvarila več javnih kiparskih postavitev. Za svoje delo je prejela več nominacij in nagrad, med drugim študentsko Prešernovo nagrado (2006). Ukvarja se tudi s slikarstvom, risbo, ilustracijo in pedagoškim delom. Je članica DLUL in DLUSP. Živi in dela v Vipavi.

V Galeriji Pomnika miru na Cerju bodo njena dela, postavljena v štiri vsebinske sklope, na ogled do sredine oktobra 2026.

Foto: ZOSO Damjan Simčič S.P.