Logo MojaObčina.si
DANES
14°C
7°C
JUTRI
15°C
6°C
Oceni objavo

Zgodbe življenja ob meji navdušile angleškega novinarja

Turbolentno obdobje 20. stoletja sta zaznamovali dve svetovni vojni in politični konflikti, ki so se nadaljevali tudi v povojnem obdobju. Primorska je v zadnjem stoletju doživela  veliko drastičnih sprememb. Nekoč del enotnega prostora Austro – Ogrske je po 1. sv. vojni postala del vojnega plena Kraljevine Italije, po letu 1947 pa je območje  ponovno razdelila meja med Italijo in Jugoslavijo.

Zgodbi ene najbolj pretresljivo zarezanih meja, je v petek 21.1.2023 prisluhnil angleški novinar Alex Sakalis, ki piše za revijo The Daily Beast in si ogledal lokacije, ki ostajajo neme priče težkega povojenga obdobja.

Meja polna bolečine

Življenje ob meji z vsemi dobrinami in priložnostmi, ki nam jih ponuja širša čezmejna regija (povezovanje kultur, znanja, turizma, gospodarstva,…) se zdi današnjim generacijam samoumevno, a včasih ni bilo tako.

Ta prostor je delila bodeča žica, ki je bila strogo nadzorovana.

O dinamiki življenja ob meji v povojnem obdobju danes pričajo 4 muzeji na meji, ki jih je postavil Goriški muzej in si sledijo od železniške postaje v Novi Gorici, mimo stare carinarnice na Pristavi v Rožni dolini in obrambnega stolpa na vrtojbenskem polju, vse do pokopališča v Mirnu.

Mirensko pokopališče je eno najbolj posebnih na svetu, saj je tu več desetletij po drugi svetovni vojni tekla prepovedana pot v boljšo prihodnost. Mejna črta, ki so jo brez občutka in predvidevanja posledic na zemljevid zarisali ameriški vojaki po sklepih mirovnega sporazuma v Parizu, je diagonalno med in čez grobove ločila sosede in svojce, žive in pokopane. Popolnoma je spremenila navade in utrip v Mirnu, ki je postal na eni strani kraj upanja in avanturizma, na drugi obupa in nemoči.

Med leti 1947 in 1975 so prebežniki ob vsakem prečkanju mirenske meje tvegali življenje. Nelegalnih pobegov čez mejo je bilo več kot 40.000, več kot 700 ljudi pa je bilo aretiranih samo za posredovanje pri prehodih. Mirensko pokopališče je iz simbola neživljenjske in brezčutne dinamike v mednarodni politiki preraslo v prostor pomiritve s preteklostjo. Danes je tu muzej Spomni se name, posvečen vsem, ki jim je meja onemogočala obisk groba, odpirala tvegano pot v neznano in vsem, ki so pri prečkanju meje izgubili svobodo ali življenje. Na zunanji steni vežice je kamnita spominska plošča. Tu lahko obiskovalci, ki so kjerkoli na svetu izgubili sledi za svojci, izvedejo simbolični pokop z dodajo prsti v skupno spominsko stekleno posodo.

Zgodovina meje kot del turističnih doživetij

Tematika življena ob meji je vedno aktualna za domačine in obiskovalce po vsem svetu. Angleški novinar Alex Sakalis iz The Daily Beast, ki raziskuje obmejne spomenike in zgodbe iz povojnega obdobja, si je s kustosom Davidom Kožuhom iz Goriškega muzeja ogledal objekte, ki pripovedujejo zgodbo obmejnega prostora: Trg Evrope in Muzej Kolodvor na želeniški postaji v Novi Gorici, sobo pobega in muzej na Šverc na Pristavi, vojaški stražarski stolp v Vrtojbi ter Mirensko pokopališče, kjer mu je vsebino muzejčka in posebnosti pokopališča predstavila Anja S. Lasič iz Javnega zavoda Miren Kras.

Zgodbe o meji se tu ne končajo, pred nami je zanimiv izziv kako vse do sedaj vzpostavljene male muzeje združiti v skupno doživetje in ga ponuditi obiskovalcem v prihodnjem obdobju. Veseli smo, da se s strani tujih novinarjev že kaže zanimanje za takšna doživetja, ki imajo tudi v luči Evropske prestolnice kulture 2025 velik potencial za še tesnejše čezmejno sodelovanje in razvoj tega (nekoč in danes) skupnega prostora.

 

 

 

 

Oglejte si tudi