Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
9°C
SOB.
22°C
8°C
Oceni objavo

VSESLOVENSKO ZBOROVANJE ZA MIR 2021

Letošnja svečanost ob Mednarodnem dnevu miru, ki je potekala v soboto 25.9.2021 na Cerju, je bila posvečena kulturi, temeljnemu gradniku identitete prostora in naroda.

Obdobje priprav na leto 2025, ko bosta Nova in »stara« Gorica središče Evropskega kulturnega dogajanja, je priložnost, da kulturi posvetimo dolžno pozornost, saj je tesno vpeta v vse pore našega življenja in ostaja ključni izziv hkratnega razlikovanja in povezovanja med narodi.

Iztočnici Gregorčičevih verzov:
»Pridi, zvezda naša, pridi,
jasne v nas upri oči,
naj moj dom te zopet vidi,
zlata zvezda srečnih dni.« , 

sta po pozdravnem nagovoru predsednika Društva TIGR primorska, Gorazda Humarja, župana Občine Miren-Kostanjevica, Mauricija Humarja, ter predsednika Združenja KODVOS, Petra Vaša, sledili dve izjemni sporočili slavnostnega govornika pisatelja, dramatika in kulturnega delavca Toneta Partljiča in gosta iz sosednje Italije, župana občine Aiello v Furlaniji, Andrea Bellavite.

Prvi je izpovedal hvalnico Primorski kot zibelki upora proti fašizmu in nacizmu na Slovenskem in v nadvse čustvenem nagovoru opisal prva leta delovanja pripadnikov TIGRA kot primarno skrb za ohranjanje jezika. Pretežni del aktivnosti je bil povezan z ohranjanjem slovenskih knjig in izdajanjem tiskovin, s katerimi so lokalno prebivalstvo spodbujali k negovanju jezika in kulture kot tihega upora okupatorju.

Ko je italijanska vlada sprejela zakon, s katerim je postopno ukinila slovenski jezik v šolah, je dr. Engelbert Besednjak v italijanskem parlamentu dejal: »Zavedajte se, da bo z dnem, ko boste to naredili, sleherna slovenska hiša postala šola in vsaka slovenska mati učiteljica slovenskega jezika!« Ni naključje, da se zlom okupiranih dežel vedno premišljeno izvaja preko pregona intelektualcev in kulturnikov. Ti negujejo najbolj čvrste vezi med ljudstvom. Zato je prav, da ozavestimo pomen in neizmerno moč kulture, ki je ohranjala pokončnost slovenskega naroda, vlivala pogum in bodrila nosilce narodnoosvobodilnega gibanja pred, med in po vojni! In Primorska je v ta boj prispevala največja imena slovenske poezije in literature, Gregorčiča, Kosovela, Grudna, Gradnika, Bevka...

Andrea Bellavite je pomnik na Cerju opisal kot simbol miru in svobode, ki na mestu spomina na nasilje, fašizem in nacizem kliče k bratstvu med narodi, k dokončnemu podiranju meja v Evropi. Da jih nikoli več ne gradimo, tudi ne danes, za žrtve sodobnih vojn, ki se še vedno dogajajo in silijo nedolžne ljudi v migracije ter iskanje zavetja za golo preživetje.

Ta poseben prostor zgodovinsko povezuje Slovenijo in Italijo, dva naroda, ki živita na istem čudovitem Krasu, tik ob reki Soči, najlepši reki v Evropi. Posebej danes nas mora še tesneje povezati upor proti vsem oblikam fašizma in rasizma, da se tragedije, ki jih je utrpela Primorska, nikoli več ne ponovijo. Danes je pomembno preseči vse vrste in oblike meja in ne graditi novih zidov in celo novih koncentracijskih taborišč, povezati se moramo v skupni viziji, zgraditi trdne mostove in postati del edinstvene, čudovite družine, ki nosi ime ČLOVEŠTVO. Naj k temu prispeva tudi skupna Evropska prestolnica kulture 2025!

V čudovitem kulturnem programu, ki ga je zasnoval režiser dr. Rok Andres in je sledil poklonu praporščakov, so sodelovali predstavniki vseh generacij, dijaki Gimnazije Nova Gorica, Kvintet trobil Orkestra Slovenske policije, Klub mladih Društva TIGR Primorska in zasedba Trio le Dive, ki je udeležence prireditve iz Slovenije in zamejstva navdušila z izjemnimi vokali.

Odlično sodelovanje soorganizatorjev prireditve, Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske in Občine Miren-Kostanjevica v koordinaciji Turizma Miren-Kostanjevica, je dobra popotnica za ohranjanje sporočila, ki ga nosi pomnik na Cerju, postavljen v spomin na vse branitelje slovenske zemlje v zgodovini, zaslužne za to, da ima mali slovenski narod po tisočletjih hrepenenja končno svojo državo. In med njimi je veliko število kulturnikov.

Turizem Miren-Kostanjevica

Oglejte si tudi