Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Miren-Kostanjevica
JUTRI
34°C
17°C
PON.
31°C
20°C
Oceni objavo

Na razstavi ČAR LESA v Cankarjevem domu slavnostni govornik Oskar Kogoj

17. leto zapored Cankarjev dom gosti razstavo, ki je nastala z namenom ozaveščanja potrošnikov o trajnostnem vidiku predelave lesa in uporabe lesnih izdelkov. Lani je Čar lesa z najboljšimi  izdelki obrtnikov in umetnikov, izbranimi na letnem natečaju, gostoval tudi v Pomniku miru na Cerju.

V torek, 6.maja je v Cankarjevem domu po uvodnih besedah dekanje Biotehniške fakultete prof. dr. Marine Pintar, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Deana Židana, predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nosilca projekta prof. dr. Franca Pohlevna, slavnostni nagovor prispeval častni gost, industrijski oblikovalec Oskar Kogoj. Poudaril je značilnost lesa kot enega od temeljnih naravnih materialov, ki človeka spremljajo od pradavnine, zaznamoval je kulturo številnih civilizacij in poleg neposrednih koristi ponuja umetnikom in obrtnikom nezimerne možnosti izražanja. Dr. Pohleven je izpostavil Oskarjev prispevek k kakovostni nadgradnji razstave, saj so prav Kogojevi leseni izdelki navdihnili obrtnike, da so pričeli pri svojem delu izdelkom poleg uporabne vrednosti dodajati tudi noto estetike. Zahvaljujoč Oskarju danes razstava Čar Lesa, ki potuje po Sloveniji, navdušuje tako laično kot strokovno in umetniško javnost.

Zakaj razstave Čar lesa?

Prof. dr. Franc Pohleven, pobudnik in glavni organizator potujočih razstav je o namenu projekta povedal:  “Družba se vse bolj zaveda, da napredka ne moremo več opravičevati na račun uničevanja narave in ogrožanja zdravja ljudi. Za prihodnost človeštva ne bo pomembno, kako proizvesti čimveč energije, ampak kako z manj energije in emisije toplogrednih plinov ter manjšim vplivom na okolje proizvajati izdelke in graditi objekte. Šele ko bo doseženo ekonomsko-okoljsko ravnotežje in bo v ceno izdelka vključena tudi škoda zaradi vremenskih sprememb, ki povzročajo ujme ter onesnaženja okolja, se bo pokazalo, kaj je ekonomsko upravičeno proizvajati za dobrobit človeštva. S sodobnimi tehnologijami in materiali zgrajena infrastruktura in objekti, s katerimi smo ob izgradnji v ozračje sprostili toplogredne pline, smo s tem povzročili ujme, ki so te “napredne” pridobitve v trenutku uničile (primer neurja na Koroškem). Proti podnebnim spremembam mora človeštvo ukrepati, ne pa se prilagajati, saj bomo s prilagajanjem sprostili v ozračje še več toplogrednih plinov in povzročili še hujše ujme oz. apokalipso sveta. Tako boj proti podnebnim spremembam in skrbi za naravo predstavlja izziv za človeštvo v preusmeritev gospodarstva na »zelene« materiale. S tega stališča bo les, kot bio-material za industrijo, odločilen. Izdelki iz lesa lahko največ prispevajo k znižanju emisije ogljikovega dioksida (predstavljajo ponor CO2) ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. Zato bi moral biti les in drugi bio-materiali v ospredju ekonomske politike Slovenije in tudi sveta, ki bo moral gospodarstvo iz energetsko potratne kovinske in plastične industrije preusmeriti v »zeleno« industrijo. Po 200 letih je skrajni čas, da iz industrijske preidemo na okoljsko evolucijo. 

Slovenija nima rudnih bogastev, niti lastnih energetskih virov ne. Imamo pa les, ki ga lahko z malo energije in vplivom na okolje predelamo v vrhunske izdelke in gradimo objekte. Zato nam lesno bogastvo predstavlja neizmerno priložnost za preusmeritev slovenske industrije v energetsko varčno in okolju prijazno »bio-gospodarstvo«. Les je pomemben kot gradivo, ne pa le kot kurivo (kar že 30 let enostransko finančno podpira Eko-sklad Slovenije), kar negativno vpliva na podnebne spremembe in okolje. Trajnostni razvoj se začne z zmanjšanjem porabe energije in rešitev niso alternativni viri energije (AVE), ampak alternativne surovine (AS). Zato bi morali gospodarsko vizijo Slovenije temeljito spremeniti v smeri podpore uporabe sonaravnih materialov, kot je lesZ namenom promocije predelave lesa in rabe lesnih izdelkov.”

Društvo za zaščito lesa Slovenije in Svet za les, v sodelovanju z Javno agencijo Spirit Slovenija, že sedemnajsto leto zapored (od leta 2009) organizira razstave Čar lesa v Cankarjevem domu in po Sloveniji. Na vseh dosedanjih razstavah so izdelki označeni s količino CO2, ki jo izdelek prispeva k znižanju CO2 v ozračju in s tem doprinese k normalizaciji podnebja.

Razstava Čar lesa 2025 bo v Cankarjevem domu na ogled do vključno nedelje, 11. maja 2025. Konec leta, natančneje 4. decembra pa se v novi preobleki ponovno vrača na Cerje.

Oglejte si tudi