Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
9°C
SOB.
22°C
8°C
Oceni objavo

Na Cerju, na odru odličnosti štirje Primorci

V slavnostni dvorani Pomnika miru na Cerju se je v petek , 5.4.2019 odvil Oder odličnosti, na katerem so poglede na svoje delo ter Slovenijo in Evropo predstavili štirje Primorci- po svojem osnovnem poslanstvu povsem različni posamezniki, ki so s svojimi duhovnimi in materialnimi dosežki ponesli ime Slovenije v svet.
Evgen Bavčar, Vasja Klavora, Tomaž Kavčič in Oskar Kogoj so v sproščenem pogovoru z  obiskovalci delili izkušnje in mnenja o odličnosti , svojem delu ter osebnem prispevku k  ohranjanju identitete slovenskega naroda.

 

 »Protagonisti slovenske odličnosti«, kot jih je v knjigi Evropski večeri Lojzeta Peterleta, poimenoval avtor in peti sogovornik omizja,  ki ga je vodila mag. Ariana B. Suhadolnik, v.d. direktorice Turizma Miren Kostanjevica.

 

Zbrane je uvodoma nagovoril župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar in izpostavil, da je prav odličnost danes tisto,  kar nas zavezuje. »Za odličnost se moramo truditi vsi, k njej pa lahko svoj delček v mozaiku prispeva prav vsak,« je prepričan Humar, ki je kot primer odličnosti v turizmu predstavil zlati znak Slovenia Green Destination, ki ga je občina Miren-Kostanjevica za destinacijo Miren Kras na podlagi ocene mednarodnega akreditiranega partnerja Global Sustainable Tourism Council (GSTC) v okviru Zelene sheme slovenskega turizma od Slovenske turistične organizacije prejela pred kratkim. Zlati znak je občina Miren-Kostanjevica prejela kot šesta slovenska občina, poleg Ljubljane Bleda, Podčetrtka, Rogaške Slatine in Komna. »To je velik izziv tudi za v prihodnje, da bomo vse, kar bomo počeli, razvijali v smeri dolgoročne odličnosti,« je ob tej priložnosti izpostavil župan.

Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade,  dobitnik več državnih in mednarodnih nagrad ter odlikovanj, ki je trenutno poslanec v Evropskem parlamentu, je na petkovem večeru izrazil veselje, da je na svojih evropskih večerih lahko gostil 80 izjemnih Slovencev, ki so odličnosti zavezani vsak po svoje. »Pri teh ljudeh me je zanimalo le tisto najboljše,« je povedal v pogovoru z Suhadolnikovo. »Moje geslo je: dobro je, če znaš biti dober v majhnem. « Slovenijo je primerjal s kranjsko čebelo, majhno, a nujno potrebno za obstoj mnogih. »Ni pomembno, koliko kvadratnih kilometrov imaš, ampak da se svojih majhnih stvari zavedaš in da jih znaš promovirati,« je opozoril Lojze Peterle in izpostavil prizadevanja v Strasbourgu, da bi Slovenijo potisnili tudi v zavest drugih evropskih narodov.

Vrhunski oblikovalec Oskar Kogoj, doma iz Mirna, ki s svojo tenkočutnostjo za vpetost v človeške duše v zakonitosti narave pretaka ideje med transcendentnim in materialnim, nikoli ne pozabi, da je močno zavezan slovenstvu in hkrati odprt svetu. Raziskovanje skrivnosti človeka so tudi njegove oblike oblik narave, iz njene energije pa izpovedi srca. »Če ima srce mir, se imenuje slovensko,« meni Kogoj, ki je pri Slovencih našel največ cerkva, posvečenih Srcu Jezusovemu, kar simbolizira ljubezen do vsega človeštva. »V srcu je pravzaprav vse. In v srcu je treba ohranjati slovenstvo in njegove simbole, tega pa moramo naučiti tudi naše otroke,« je poudaril Kogoj.

Kulinarični virtuoz in chef Tomaž Kavčič, ki se je z Gostilno pri Lojzetu uvrstil med sto najboljših kuharskih chefov sveta, pa je dejal, da pri svojem delu in kulinaričnem ustvarjanju vedno izhaja iz spoštovanja tradicije. »Brez spoštovanja tradicije in poznavanja njenih osnov ne moremo biti uspešni, pa tudi kreativni ne,« je opozoril Kavčič, ki v svojem kulinaričnem slogu vedno vztraja pri osnovnih sestavinah in njihovih prvinskih okusih ter spoštovanju tradicije in zavedanju, od kod prihaja. Prav v predanosti tradiciji tudi vidi ključni razlog, da se ljudje čedalje bolj vračajo v slovenske gostilne, ne pa v restavracije.

Filozof, fotograf in aktivist Evgen Bavčar, ki je leta 2016 prejel nagrado državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament, in je tudi prejemnik najvišjega francoskega priznanja, odlikovanja Red legije časti, je v pogovornem večeru izpostavil, da Slovenija ima izzive, a je vendarle edina domovina, ki jo imamo. »Zame je Slovenija edina domovina, ki jo imam, ki sem jo ponotranjil, in je ostala taka, kot sem jo nekoč videl,« je priznal Bavčar. Sicer pa je prepričan, da lahko Slovenijo in slovenstvo ohranimo le s kulturo. Prav kultura in jezik sta bila namreč po njegovih besedah tista, s katero smo se Slovenci ohranili v razburkanih zgodovinskih časih, ko so nam vladali drugi narodi in nam vsiljevali kompleks manjvrednega naroda.

Zdravnik, zgodovinar in nekdanji poslanec Vasja Klavora pa je izpostavil, da je prva svetovna vojna močno zaznamovala celotno Slovenijo, vendar takšnega križa, kot ga je v tej moriji nosila Primorska, ni nosila nobena druga pokrajina v naši državi. »Takrat se je zgodil največji eksodus slovenskega prebivalstva kadarkoli, saj je moralo svoje domove zapustiti ali v izgnanstvo oditi med 140.000 in 190.000 ljudi. Zato ne smemo biti skromni, ko v naši državi postavljamo takšne pomnike, kakršen je ta na Cerju,« meni Klavora. Obenem pa je opozoril, da muzejev ne rabimo, pač pa pomnike, kjer se bodo ljudje pogovarjali o ljudeh, domovini in ljubezni. Zato je tudi izrazil željo, da bi bilo takšnih pogovornih večerov, kakršen je bil petkov v Pomniku miru na Cerju, v prihodnje čim več.

»Različnost bogati,  kulturni dialog  povezuje , odličnost presega meje, generira premike  in prinaša razvoj. Sledimo vsak na svojem področju zgledom, ki smo jih bili deležni nocoj.

Bodimo ponosni na to našo lepo državo, na katero smo čakali tako dolgo. Bodimo spoštljivi do drugih, a  ponosni, da smo Slovenci, da živimo v tako čudoviti zeleni, varni in gostoljubni  deželi.  Povejmo to  Evropi,  povejmo to celemu svetu, predvsem pa  najprej povejmo to našim otrokom,  da bodo lahko nadaljevali  vizijo teh izjemnih posameznikov, ki so bili nocojšnji gostje!«, je večer zaključila Suhadolnikova.

Katja Željan

Oglejte si tudi