Letos praznujemo okroglo obletnico obstoja samostojne države Republike Slovenije. Države, po kateri so hrepeneli naši predniki že stoletja, desetletja. O tem je spregovoril naš župan Mauricij Humar. Obenem je zaželel, da bi naši potomci praznovali še mnogo okroglih obletnic samostojne države Republike Slovenije.
Iz županovega voščila
»Tako kot smo takrat ponosni stopili na svojo pot, stopimo tudi danes in jutri in v prihodnje. Bodimo strpni drug do drugega, imejmo radi našo domovino, cenimo svobodo, za katero so se naši predniki borili v številnih bojih in kar še posebej dobro poznamo v naših krajih. Naj nam ne zmanjka optimizma in smelih načrtov za prihodnost, s katerimi si bomo naredili miren in krasen jutri.«
Osrednji govorec prireditve je bil polkovnik Srečko Lisjak. Poudaril je, da je dan državnosti ne le praznik tistih, ki živimo v Sloveniji, temveč vseh Slovencev širom po svetu. Spomnil je: »Našo osamosvojitev je takrat občudoval ves svet. Takrat smo se postavili na zemljevid Evrope in sveta.« V nadaljevanju je spomnil na Maistrove borce za severno mejo, upor kmetov, teritorialno obrambo in druge, ki so pripeljali do dokončne uresničitve samostojnosti. Slovenski narod ni omahnil v preteklost, temveč se je boril do uresničitve samostojne države.
Naš praznik sovpada s starodavnim slovenskim praznikom – šentjanževim, poimenovano tudi ivanje ali kres. V tem času so se dogajale nenavadne stvari. O kresni noči pojejo naše ljudske pesmi in pravljice. Kresnice so o kresu hodile med polji in pele za dobro letino. Ponekod so slemena krasili z zelenimi vejicami, z možnarji in zvonovi glasno pozdravljali praznik.
Nastopajoči so pesmijo in besedo potovali po celotni državi Republiki Sloveniji. Valentin Vodnik je v pesmi dramil Slovence, da so priden in umen narod. Pavček je opeval svojo rojstno pokrajino Dolenjsko, kjer je občudoval travnike polja in hosto. Gradnik nas spomni na naše kraje, saj je bil doma v Medani v Goriških brdih. Svojega rodnega kraja ne pozabi nihče – ne revež ne bogatin. Fran Saleški Finžgar je v romanu Pod svobodnim soncem poudaril rod Slovenov, ki bo večno širil Iztokov svobodni duh. Koroška je zaradi nespretne diplomacije izgubila precejšen del ozemlja, kar boli. Feri Lainšček in Vlado Kreslin pa sta svoje moči združila v pesmi Namesto koga roža cveti, ki odraža prekmurski melos. Prireditev se je zaključila s pesmijo Toneta Kuntnerja, v kateri izraža svojo iskreno ljubezen do domovine in občudovanje. Svoje misli o domovini so izrazili tudi učenci OŠ Miren. Besedilo so obogatili pevski vložki Moškega pevskega zbora »KRAS« Opatje selo pod vodstvom Pavla Pahorja, Tria Le Dive in harmonikarja Mateja Laznika.
Besedilo je pripravila Elvira Brumat Medvešček. Nastopali so: voditelja Mojca Dolinšek in Uroš Marušič, nastopajoči Andrej Brešan, Livija Štanta, Jana Štukelj, Andreja Brecelj Silič, Ameli Vukoje, tehnična podpora Erika Ferfolja Vidič, Mitja Klančič, Andrej Brešan.
Prireditev so zaključili z mislijo: »Avtor našega grba je kipar Marko Pogačnik, ki je ob predstavitvi povedal, da naš grb med drugim simbolizira tudi čašo. Samo od nas je odvisno, s čim in do kod bo napolnjena.«
Marta Pavlin
Foto: Tomaž Povodnik