Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

Internet je širni svet

Zakaj se torej tam vedemo kot v svoji dnevni sobi?
 

Internet je tesno vpleten naše dnevno življenje. To velja predvsem za mlade, a celo življenja tistih, ki interneta skorajda ne uporabljajo, so povezana z njim. Postal je eden glavnih virov informacij in eden izmed bolj pomembnih kanalov za komuniciranje. Celo če sami nismo kaj dosti na spletu, dobimo z njega veliko informacij.

 

Internet in klasični mediji

Ta medij zelo slabo poznamo. Tudi velika večina mladih ne pozna in ne razume delovanja interneta in algoritmov, ki nam posredujejo informacije.

Ne zavedamo se osnovne razlike med internetom in klasičnimi mediji. Za vse ostale medije v splošnem velja, da smo mi tisti, ki aktivno iščemo informacije. Na internetu pa je to postavljeno na glavo – tam informacije poiščejo nas. 

Naj citiram poznavalca teh mehanizmov Orija Lahava, ki je v intervjuju rekel: »Na internetu že dolgo ne iščete stvari vi, ampak stvari iščejo vas. Trik je v tem, da poskušamo celoten proces narediti čim manj moteč /…/, Cilj vsakega spletnega medija je, da bralce pritegne k dobrim vsebinam in jih čim dlje zadrži ob sebi. Zakaj za to ne bi uporabili algoritma? Če uporabljate internet, je to danes stoodstotna algoritemska izkušnja.« 

 

Na internetu stvari iščejo vas

Ideja dobrega spletnega oglaševanja je v tem, da dobimo občutek, da smo si nečesa sami zaželeli, še preden smo videli oglas. Seveda nihče ne želi gledati le oglasov, zato nam algoritmi ponujajo vsebine, ki nas pritegnejo in vanje tako ali drugače vključijo oglase. 

Tu pa se skriva tisto pravo vprašanje: Kako algoritmi vedo, katere vsebine nas bodo zanimale in čim dlje zadržale našo pozornost? Odgovor je zelo enostaven in tudi zelo neprijeten: Tako, da vedo skoraj vse o nas.

In kako je to mogoče? – Čisto enostavno: mi smo jim povedali. 

 

Kako povemo svetu vse o nas

Človek se običajno ne postavi z megafonom na glavni trg, da bi vsem naključnim mimoidočim razložil svoje mnenje o nečem ali pa jim povedal, kaj je jedel za zajtrk ter kje in s kom je bil včeraj, pa tudi javne projekcije posnetkov z družinskih počitnic niso ravno na dnevnem redu.

Ne vabimo naključnih mimoidočih v svoje stanovanje, da bi jim ga razkazali, ne povabimo jih, naj se usedejo na kavč in si v miru ogledajo naše družinske albume. Toda na internetu vse to počnemo!

Naše objave so le eden izmed virov informacij o nas. Mi smo dali svoje soglasje, da nas ves čas zalezujejo, da stalno spremljajo naše življenje in dnevne navade, nam gledajo pod prste, v našo spletno pošto, v naše glave in v naše denarnice. Na tej točki se boste bralci gotovo uprli, da se vi zagotovo niste s tem strinjali. Žal se zelo verjetno motite.

 

Ko »na hitro« dajemo dovoljenja

Domnevam, da imate v žepu napravo, brez katere danes skorajda nihče več ne hodi po svetu – to je seveda vaš pametni telefon. Tam imate verjetno nameščene različne »brezplačne« aplikacije, pri katerih ste ob namestitvi soglašali s pogoji uporabe. Ali ste te pogoje tudi prebrali? Ali veste, katere aplikacije uporabljajo stalno beleženje vaše lokacije? Ali veste, katere aplikacije želijo dostop do vaših slik na telefonu? Ali veste, katere aplikacije imajo dostop do vseh vaših stikov na telefonu in v kakšne namene jih uporabljajo? 

Brskalniki, ki jih večina uporablja, beležijo vsako našo poizvedbo in vsak obisk strani, družbenega omrežja (na primer Facebook, Instagram, TikTok ...). Beležijo celo, koliko sekund smo si ogledovali posamično objavo. 

Če uporabljate »brezplačniško« pošta (npr. Gmail, Yahoo ...), ste soglašali s tem, da je vse vaše dopisovanje pod drobnogledom algoritmov. Morda uporabljate tudi naprave povezane z internetom, na primer »pametne« ure, igrače, sesalnike, zobne ščetke ...

Vse to vedenje o nas, ki ga imajo ponudniki različni aplikacij in spletnih platform, jim omogoča, da priredijo informacije tako, da se bomo nanje odzvali. Tudi »prijatelji«, ki nam jih družbena omrežja ponujajo, so algoritemsko izbrani.

 

Zakaj dobimo zavajajoče informacije

Toda algoritmi ne ponujajo le informacij, ampak tudi zelo veliko dezinformacij – od nepopolnih, zavajajočih in povsem izmišljenih novic do lažnih fotografij in do »Deep Fake« video posnetkov, ki so narejeni z uporabo umetne inteligence in »prikazujejo« dogodke, ki se niso zares zgodili. Ker pa nas algoritmi tako dobro »poznajo«, nam običajno prikazujejo stvari, ki jih želimo videti, in zato nekateri toliko lažje verjamemo lažem. 

 

Kdor nas zelo dobro pozna, lahko tudi vpliva na nas, a tega si zagotovo ne želimo. Z vsem, kar objavljamo, smo tudi veliko bolj izpostavljeni različnim spletnim prevarantom.

Čas bi bil torej, da začnemo resno razmišljati o našem »digitalnem odtisu«.

 

Maja Vreča, Arnes

Oglejte si tudi