V Mirnu srčno praznujemo dan državnosti, za kar poskrbimo v Kulturnem društvu Stanko Vuk Miren – Orehovlje. Že vse od osamosvojitve Slovenije se na predvečer praznika zberemo na Mirenskem gradu in ob kresu z besedo in pesmijo počastimo praznik domovine. Praznovanje poteka ob lipi, ki je bila zasajena v čast Sloveniji. Lipa raste, cveti in omamno dehti. Naj nas v naši domovini nacionalno slovensko drevo – lipa tudi povezuje.
S takim zanosom kot praznujemo naše osebne praznike, se spodobi, da počastimo tudi domovino. Njene veličine se prepogosto spomnimo šele, ko smo daleč stran od nje. Takrat smo zelo pozorni, če slišimo kako slovensko besedo. Domača beseda nas pogreje pri srcu, pa čeprav smo samo na potovanju v tujini. Kako magično deluje šele, če slišimo slovensko pesem!
Skrb za slovensko besedo je naše poslanstvo
Občinstvo je najprej nagovoril župan Mauricij Humar, ki je pričujoče povabil, da delujejo v skupno dobro in da strpno rešujejo težave in nesoglasja.
Letošnja slavnostna govornica je bila igralka, magistrica umetnosti, pisateljica in profesorica Nataša Konc Lorenzutti. V svojem govoru je izpostavila skrb za ohranjanje pisane in govorjene slovenske besede. Spraševala se je, ali smo kos besednemu plevelu, ki se razrašča v našem jeziku. Sami lahko opazujemo, kako se okrog nas pojavljajo imena podjetij v tujem jeziku, čeprav gre za domačega lastnika. V tem kontekstu se je dotaknila medijev, ki lahko vodijo v čustveno poplitvenost in prazno govoričenje.
Jezika se učimo preko vsega okoli nas. Vsi smo hkrati učitelji in učenci. Jezika se učimo tudi peko pesmi, popevk. Glasba je promotor materinščine. Prav zato je pomembno, kakšna so besedila. Poslušalce je povabila, da pazimo na jezik, da ne uporabljamo plehkih besed in tudi ne vsebinsko prazno govoričimo.
Koliko poznamo slovenske pesmi
Slovenska pesem nas spremlja v vsakdanjem življenju od najnežnejše dobe odraščanja do konca življenja. Nekateri se z njo ukvarjajo ljubiteljsko, drugi profesionalno. Prav vsi pa ji radi prisluhnemo. Nekatere pesmi večera so bile po mnenju poslušalcev celo boljše odpete kot originali, nekaj besedil znanih popevk je bilo samo prebranih. Za odlične pevske nastope se zahvaljujemo Jasmini in Nenadu Putniku, Reneju Fajtu, Andreju Orlu, Ivani Silič in Minki Markič.
Z veliko mero občutkov so prebirali besedila pesmi Sara in Nadja Bagon, David Olivo in Miha Klančič. Besedo in melodijo sta povezovali Ines Vižin in Andreja Silič. S plesnim nastopom so prireditev polepšale mažoretke iz Twirling kluba Miren pod vodstvom Nežke Kralj Rupnik.
Kot vedno so nam pri organizaciji priskočili na pomoč pri organizaciji člani KS Miren in Društvo žena Miren – Orehovlje. Zahvala tudi gospodom lazaristom, ki nam vsako leto odstopijo prostor pod lipo domačo na Mirenskem gradu.
KD Stanko Vuk
Foto: Dean Cijan
Nataša Konc Lorenzutti o jeziku
Kdor je v otroštvu poslušal pesmi, pravljice in zgodbe, je bil dobro nahranjen. Kdor pa ni imel te možnosti, je ostal lačen. In danes je lačnih vse več ljudi, pa čeprav imajo vsega v izobilju, tudi besed, ki ničesar ne povedo, in besed, ki materinščino maličijo in žalijo.
Glasba je nekakšna pra-materinščina. Ko poslušamo pesem, se nam njeno besedilo usidra v spomin. In tistega, kar je zapisano na tak način, nam nihče ne more vzeti. Nasploh so včasih ljudje zelo veliko pesmi, zgodb, pregovorov, šaljivk in molitev znali na pamet, kar je pomenilo edinstven način ohranjanja jezika.
Vsak učitelj, na vseh ravneh izobraževanja, bi moral navduševati svoje učence z lastnim navdušenjem nad lepoto in močjo maternega jezika. Noben učenec si namreč ne zasluži malodušja.
Učitelji pa smo vsi. Tako od mene kot od vas se otroci in mladi učijo s poslušanjem.
