Novinarko Sabino Franček Ivović iz RTV Slovenija so zanimale zgodbe o jedeh, s katerimi so v starih časih v Vipavski dolini in na Krasu polnili mize v prazničnem decembru, še bolj pa kuhinja, s katero so v postnem času »po starem« čistili telo.
Članice Društva žena Miren-Orehovlje, Gordana Vičič, Ida Kocjančič, Venčka Urdih, Silva Baštjančič in Hilarija Logar ter predstavnice Opajskih Žbrinc, Cirila Marušič, Nadja Marušič, Jožica Ferfolja, Vilma Pahor in Erika Vidic Ferfolja, so poiskale stare knjige receptov, ki so jih podedovale od non in pranon, ter z izborom pripravljenih jedi, začinjenih z zabavnimi prigodami in spomini iz otroštva, sestavile pester kuharski kolaž, ki je na edinstven način povzel kulinarično zgodbo destinacije Miren Kras.
Poleg prazničnih in poprazničnih zimskih jedi, ki so del zapuščine in identitete tega prostora, so izpostavile kreativnost gospodinj, ki so tudi v najbolj revnih časih znale nahraniti družine. Na tedenskih menijih sta imela svoje mesto »toč di šimja« in »toč di dirka«, omaki, ki ju je meso praviloma preskočilo. Z nostalgijo so se spomnile časa po drugi svetovni vojni in mednarodne pomoči »unre« v obliki mleka in jajc v prahu, ki so dobila vzdevek »Trumanova jajca« in so iz njih lahko naredili vse sorte dobrot.
V sproščenem vzdušju so dame pokazale tudi igralske talente, Franček Ivovićevo pa navdušile z recepti za jedi, ki so se na podeželju ohranile do danes in ki so postale sestavni del sezonskih menijev odličnih gostiln Miren Krasa, združenih v projekt Krasna kuhnja.
Kuhinja Miren Krasa je barvita in samosvoja, zdrava in trajnostna
Včasih ni bilo potrebe po posebnih poprazničnih postih ali dietah, saj je bila hrana skromna in zelo poredko zabeljena. Na krožnikih so v zimskih mesecih prevladovale sezonske povrtnine, posebej »vrzote«, na Krasu repa, v Vipavski dolini zelje ter krompir in fižol, namesto kruha pa polenta. Koline so bile skromne, prašiči so se klali že pri teži 70 kilogramov, najboljše sveže meso, klobase in posušene mesnine so šle v denar, doma so jedli pljučnice in »krodegine«, kot sladico pa sladke »mulce«, narejene iz polente, kruha in prašičje krvi z dodatki orehov, pinjol, začinjene s svinsko mastjo.
Poleg potice je bil posebej v Vipavski dolini za praznike na mizi štrudelj iz kvašenega testa z maso iz sušenega sadja, ki se je pred uporabo namočilo, kasneje, ob Veliki noči pa posebnost – tako imenovane »fulje«, slaščica podobna miškam, le da kuhana na vodi, v kateri se je pred tem mehčal pršut.
Med jedmi na žlico gospodinje še danes prisegajo na »šelinko«, juho iz zelene, krompirja in koščkov govedine, ki sodi med najbolj zdrave, pa tudi hranilne, tako med prazniki kot tudi sicer.
Na Krasu ostajajo zvesti »šnitam«, na masti ali olivnem olju popečenih rezinah starega kruha, večkrat črnega kot belega, ki jim danes dodajajo teran, na vrhu vedno sladkor, po možnosti postrežene ob beli ječmenovi kavi. Ob posebnih priložnostih pa je mize obogatila slastna »pinca«, sladek kruh z obilico jajc in dodatki rozin oziroma po domače »cvibota«.
Ena najbolj značilnih primorskih prazničnih jedi je »žolca«. Juha iz ostankov prašiča, uhljev, repa, krempljev, ob dobrih letinah tudi »škinka«, ki se kuhala tako dolgo, da se prične zaradi oblice kolagena gostiti. Postrežena z jajci in okrašena s listi lovorja je romala tudi na mize sosedov in prijateljev, ki so uslugo čez čas vrnili. Tako se je praznični čas tudi brez hladilnikov raztegnil čez cel mesec.
Ob posebnih priložnostih je hiša dišala po »štokvižu« oziroma polenovki, na mizi pa niso smeli manjkati domači »bleki«. Gospodinje so jih pogosto sušile kar na prtih, raztegnjenih čez okoliško grmovje, tako, da so tudi sosedje vedeli kaj bo jedel gospodar. Kuhane bleke so, če je le bila možnost, postregle z zajčjim golažem.
Pet kuharskih mojstrov, nosilcev gastronomske ponudbe Gostilne Bric, Gostilne Makorič, Gostilne Kogoj, Gostilne Štirna in Domačije Mirka Godniča, se je s podpisom zaveze za trajnostno gastronomijo pod znamko Krasna kuhnja, odločilo v prihodnje še bolj predano ohranjati in negovati avtentičnost gastronomije Miren Krasa.
Tradicionalne jedi iz lokalnih sezonskih sestavin, nadgrajene s kreativnostjo šefov, ki osnovnim receptom na krožnikih dodajajo spajanje okusov in dovršeno vizualno podobo, so temelj vrhunske kulinarike. Slednja pa gradnik turističnega doživetja in ključ do srca naših gostov.
Destinacija Miren Kras, ki leži na stičišču Vipavske doline in Krasa, ima to izjemno danost, da združuje okuse dveh edinstvenih svetov. Mila mediteranska klima, bližina morja, svežina zraka, ki ga vrtinči burja, bistra voda in rodovitna zemlja ponujajo nadvse barvito paleto svežih surovin preko celega leta. Sezonski meniji in nabava lokalnih sestavnih, ohranjanje tradicionalnih receptur, trajnostni pristop v kuhinji ter skrb za zdravje, so postali stalnica v naši gastronomski ponudbi. Kulinarična popotovanja po Miren Krasu zaokrožajo vrhunska lokalna vina, na Krasu avtohtoni teran in Vitovska grganja, v Vipavski dolini zelen, pinela, pa tudi ostale sorte, ki odlično uspevajo na legah z mediteransko klimo in z obilico sonca preko celega leta.
Mag. Ariana B. Suhadolnik, direktorica Turizma Miren-Kostanjevica, je ob zaključku povzela: »Snemalni dan je ponudil sprehod čez tradicionalno primorsko kuhinjo, ki je temeljni gradnik Krasne kuhnje. Ta prinaša obljubo odlične trajnostne gastronomije, ki zadovolji tudi najbolj zahtevne goste! Zavedamo se, da turizem brez dobre enogastronomske ponudbe ne more uspevati, zato vse več pozornosti namenjamo razvoju in promociji tega stebra destinacije Miren Kras. Pri tem so nam v neprecenljivo pomoč društva, ki negujejo tradicijo, in na drugi strani gostinci, ki se zavedajo pomena trajnostnega pristopa, kakovosti in vedno bolj iskane odličnosti kulinarične ponudbe.«
Posnetek dogajanja na kraški domačiji v družbi odličnega gostitelja Mirka Godniča, ki je ekipo nagradil s »fizičnim dokazom odličnosti« – zimskim krožnikom polnim kulinaričnih dobrot, bo na ogled v oddaji Ljudje in zemlja v nedeljo 23. januarja 2022!
Vabljeni k ogledu, zabeležite v koledarje in ne zamudite!
Turizem Miren-Kostanjevica
Foto: Turizem Miren-Kostanjevica
