Poleg izvirnih ustvarjalnih opusov, posvečenih konju, ki jih javnosti predstavljata dva svetovno uveljavljena umetnika, slovenski industrijski oblikovalec Oskar Kogoj in italijanski akademski slikar Sergio Pausig, je prireditev obarvalo tudi čezmejno povezovanje, kot del priprav na  Evropsko prestolnico kulture 2025, razstava pa hkrati prinaša tudi nov način vrednotenja turističnega potenciala teritorija.

V sodelovanju med dvema destinacijama, Lipico in Cerjem, je namreč kot nadgradnja razstave, nastal izviren produkt kulturnega turizma: do konca letošnjega leta bodo obiskovalci kateregakoli dela razstave s ciljem doživetja popolne umetniške izkušnje, potovali čez Kras do drugega dela in poleg umetnosti doživeli tudi bogastvo dediščine, naravnih lepot in žlahtnih okusov regije.

Dve državi, dva umetnika, dve lokaciji, eno sporočilo

»Kjerkoli in kadarkoli v preteklosti je človek pustil svoj odtis na zemlji…vedno boste našli zraven odtis kopita.« (John Moore, 1801)

KONJ je bolj kot katerokoli bitje zaznamoval razvoj ČLOVEKA.

Ta plemenita žival ima od nekdaj pomembno mesto v človekovem življenju, posebej vsakdanu Kraševca, kar je v svojem strokovnem prispevku utemeljila etnologinja, dr. Urša Valič in ovrednotila vlogo konja kot mitološkega bitja, kot človekovega partnerja in končno kot umetniško muzo, ki je nenazadnje navdihnila tudi Kogoja in Pausiga.

Oba akademska umetnika ter veliki imeni svetovnega oblikovalskega in likovnega prostora, sta se obrti umetniškega izražanja učila pri profesorju Giuseppeju Mazzaroli na Nacionalnem institutu za umetnost v Benetkah. Svoja dela s tematiko konj sta prvič povezala in predstavila na razstavi v Caffe Florian v Benetkah leta 2012. 

Ponovno ju je združilo leto velikih prelomnic v Kobilarni Lipica – 440. jubilej ustanovitve kobilarne in odprtje prenovljenega Hotela Maestoso. Umetnika v novi skupni razstavi z deli, ki temeljijo na preverjenih arheoloških odkritij, znanstvenih raziskavah in starih zapisih, vsak na svoj način poskušata razumeti in upodobiti prvinski odnos med človekom in konjem na zgodovinski časovnici. Kogoja so vidno očarale situle z Vač s podobami venetskega konja v povezavi z različnimi arhaičnimi simboli, Pausig je umetelno dodelane Kogojeve podobe konj nadgradil s prefinjeno barvito figuraliko in jim dal novo likovno dimenzijo.

»Ti konji brez jahačev so prikaz globokega, poetičnega akta ljubezni, ki ga umetnika izražata v njima edinemu znanemu jeziku, jeziku brezčasne umetnosti,« je o njunih mojstrovinah dejal Stefano Stipitivich, umetnostni direktor Caffe Florian v Benetkah.

Kreacije, ki so nastale v sodelovanju med avtorjema, v kombinaciji z njunimi samostojnimi deli, ki so razstavljena v Lipci in na Cerju, ponujajo vpogled v intimo človeške duše in osvetljujejo plemenitost ene najbolj veličastnih živalskih vrst.

Razstava Človek in konj prinaša originalen in neponovljiv preplet umetnosti, zgodovine in mitologije. Globok poklon lipicancu v skulpturi in sliki, v vrhunskih klasičnih stvaritvah, ki presegajo modne trende in ostajajo žive skozi čas.

Lipica v ritmih baročne glasbe in flamenka

Svečano odprtje prvega dela razstave v Lipici sta zaznamovala donacija Oskarja Kogoja Kobilarni Lipca oz. hotelu Maestoso ter veličastna predstava čembalistke Eve Dolinšek v družbi španskega kitarista Riccarda García Rubí in slovenske plesalke Anje Mejač.

Morda se v Lipci še nikoli ni odvila predstava, ki bi bolje povezala vse niti zgodbe ene najbolj plemenitih konjskih pasem na svetu – Lipicancev, baročnih konjev, ki so se »plesnih korakov« učili v španski šoli. Udarci plesalke Anje Mejač v ritmih, ki sta jih narekovala Evin čembalo in Riccardova kitara, so doneli kot ognjevit ples konjskih kopit v areni!

V okviru sprejema najvišjih gostov, med njimi štirih ministrov vlade in atašejev, je Oskar Kogoj hotelu Maestoso doniral tri svoje prepoznavne umetniške izdelke v porcelanu, za katere je navdih črpal v lipicancu in na situlah iz Vač: črnega in belega lipicanca ter zlatega venetskega konja, ki povezani simbolizirajo pot rasti, razsvetljenja in prosperitete.

Večer na Cerju obogatila donacija Sergia Pausiga

Stopnišče pomnika miru je arhitekt dr. Darko Likar zasnoval kot pot človeka do razsvetljenja.

Obdal ga je s kovano ograjo, ki simbolizira Drevo življenja. Vzpenja se iz uribora – zmaja, ki se grize v rep in simbolizira večni krog življenja. V nedeljo je stopnišče na zadnji spirali tik pod vrhom dobilo čudovito novo dekoracijo –  likovno delo z dopolnjenim sporočilom umetnika, ki ga je ustvaril.

Pausigova umetnina »El ÁRBOL della VIDA« materializira mit o drevesu življenja, ki se je v starodavnih kulturah, posebej v judovski tradiciji oziroma v rabinskih šolah pojavil v 3. stoletju in se nato v 13. stoletju razširil po vsem svetu, zlasti na jug Francije in Španije. 

Umetniško kreacijo bodo obiskovalci pomnika v prihodnje občudovali na stopnišču, tik pred prihodom v 4. nadstropje, v katerem so razstavljena tudi ostala Pausigova dela.

Svečanosti, ki se je odvila v slavnostni avli pomnika sta posebno noto dodala člana zasedbe Big Banda NOVA, Blaž Pahor na klaviaturah in Tim Jerman na saksofonu, z ubranimi melodijami evergreenov.

Miti in muze  v objemu glasbe in barv ljubezni

In potem se je zares začelo.

Pred veličastno zgradbo pomnika, v družbi Tinkare Kovač, Tatjane Mihelj, Lee Sirk in Paole Rosatto, ob spremljavi Big Banda NOVA, so obiskovalci doživeli vrhunsko, z obilico čustev, barv in nepozabnih slik obarvano glasbeno predstavo. Pomnik je blestel, odet v magično energijo. Koncert Miti in muze je bil odpet in odigran v čast lipicancu in v zahvalo umetnikoma, ki sta pomnik in Lipico obogatila z donacijama.

Predstava, ki se je odvila na Cerju, na stičišču Krasa, Brd, Vipavske doline in zamejstva, povezanih regij, ki so jih simbolično zastopale tudi premišljeno izbrane izvajalke, je bil hkrati prispevek v program priprav na Evropsko prestolnico kulture 2025.

Pesem je odmevala iz terase in balkonov pomnika, z odra na Cerju do morja in zvezd. Enkratna kemija med izvajalci in publiko je ustvarila nepozabno doživetje in po dveh uradnih zaključkih še dodatek razigranih glasbenikov pod taktirko dirigentov Damijana Valentinuzzija in domačina Blaža Pahorja iz Opatjega sela.

Težko se je bilo posloviti, morda za spoznanje lažje ob obljubi župana Humarja, da bo koncert na prostem pred Pomnikom miru dobil mesto med tradicionalnimi občinskimi prireditvami.

Splet treh kulturnih dogodkov, ki so se odvili v Lipci in na Cerju, so omogočili Občina Miren-Kostanjevica, Kobilarna Lipica, Turizem Miren-Kostanjevica, Oskar Kogoj in Sergio Pausig,  Milovan Valič in Tomi Špacapan, ki sta naredila strokovni izbor Kogojevih del in postavila obe razstavi, dr. Urša Valič, ki je prispevala pomembno etnološko noto, Kulturni dom Nova Gorica, Javni sklad za kulturne dejavnosti Nova Gorica in EKP 2025!

Vsem velja iskrena zahvala.

mag. Ariana B. Suhadolnik

Foto: Ana Rojc, Vid Rotar, Dean Zobec