V zgodnjem jutru smo se odpeljali v Posočje in v Kobaridu obiskali  Muzej prve svetovne vojne. 

V spoštovanju do padlih vojakov in do ljudi ob Soči, ki so doživeli Soško fronto, smo poslušali zgodovino in ob muzejskih eksponatih podoživljali nečloveške razmere na frontni liniji in v zaledju. 

Sprehodili smo se tudi do Kostnice italijanskih vojakov nad mestom in nad njo zrli v nebo kipeče Krnsko pogorje. Odpeljali smo se na nasprotno stran, čez Livek na greben Kolovrata ter nad  Livškimi Ravnami po stezi osvojili Kuk, najvišji vrh Kolovrata.  Nato pa smo po nekdanji graničarski stezi hodili  po grebenu čez vrhova Nagnoj in Trinški (ali Trniški) vrh, opazovali pozno poletno cvetje, zrli v dolino Soče, na naše gore nad njo in se spustili do Muzeja na prostem Kolovrat, kjer so razgledišče zasedali turisti, mi pa smo se sprehodili skozi obnovljena zaklonišča in bunkerje do vrha hriba Na Gradu, na katerem je mejni kamen - kjer sta se proti jugozahodu razprostirali Furlanija in Benečija, proti severovzhodu pa so ponosno kipeli vrhovi Kaninskega in Krnskega pogorja.

Med vožnjo proti domu so se mi utrinki narave prepletali z grozo vojne, ki je ne čas ne trave ne morejo prerasti, prav tako ostaja pričevanje Črne sobe v muzeju z napisom:

VOJAKI

smo

kot listi

na drevesih

jeseni.

Besedilo:      Marija Dolinar

Fotografije: Tatjana Rodošek