Kolesarski klub Adria Mobil je bil ustanovljen že leta 1972 z jasno vizijo postati najboljši klub v državi in regiji. Sledilo je veliko prevoženih kilometrov s katerimi je klub svoje delo, ideje in cilje še nadgrajeval in dobival svojo današnjo podobo. Izjemnost kluba se kaže v treh področjih delovanja, ki poleg profesionalnega kolesarstva obsega še vzgojo mladih kolesarjev in organiziranje tako profesionalnih kot rekreativnih kolesarskih prireditev. Kar nekaj kolesarjev se je kalilo v njihovih vrstah, med bolj prepoznavnimi so Sandi Papež, Bogdan Fink, Gorazd Štangelj, Jani Brajkovič, Tomaž Nose in Domen Novak. Izpostaviti velja tudi organizacijski podvig, ki so se ga v klubu lotili leta 1993, prve kolesarske dirke po Sloveniji. Slednja vsako leto pritegnila številne domače in tuje ekipe, kar nedvomno priča o kakovosti dirke in dobrem ugledu kluba tudi izven Slovenije.

V pogovoru ste omenili, da je za vas kolesarska dirka v Mengšu posebna, najljubša dirka v sezoni. Zakaj?

Dirka v Mengšu je zame ena boljših in ljubših v sezoni, ne samo zaradi izrednega vzdušja, ki nas pričaka ob prihodu, ali zaradi truda organizatorjev, ki vsako leto pripravijo nekaj novega, presenečenje, ampak tudi zato ker ni "samo" kriterijska, saj je za zmago pomembna tudi taktika. Na kriterijski dirki, ki je šprinterska, navadno zmaga šprinter. Dirka v Mengšu pa se pri mladincih zaključi z vzponom na Mengeško kočo, zmagovalec vzpona pa prejme 20 točk, kar lahko na koncu odloča o zmagi. To pomeni, da lahko ob pravem pristopu, pravi taktiki zmaga tudi specialist za vožnjo v klanec.

V KK Adria Mobil delate z mladimi, ki so perspektivni, ki pridejo k vam z drugih slovenskih kolesarskih klubov in najboljšim omogočite tudi vstop v mednarodne klube, ki dosegajo vrhunske rezultate. Ali se je število kolesarjev sedaj po kolesarski evforiji z uspehi Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja kaj povečalo? So se mogoče spremenila njihova pričakovanja, cilji?

V klubu delamo s precej stabilno bazo mladih perspektivnih kolesarjev. Rečem lahko, da je prihod kolesark in kolesarjev v klub bolj ali manj konstanten. Enako je tudi s prehodom najperspektivnejših v druge, mednarodne klube, ki jim lahko omogočijo razvoj njihovega talenta. Tako je bilo tudi s Primožem Rogličem, ko je zanj postal naš klub premajhen, je odšel naprej in vesel sem, da mu je uspelo. 

Ali so se po kolesarskih uspehih kaj spremenila pričakovanja, cilji med mladimi kolesarji? Se sedaj hitreje odločajo, da bodo trenirali kolesarstvo?

V Sloveniji imamo veliko športov, ki v zadnjem obdobju prihajajo v ospredje. Po košarkarskem uspehu, je sledil kolesarski, takoj za tem odbojkarski in rečem lahko, da ni težko pritegniti mlade, da začnejo s treningi. Težje je talentirane zadržati. Zelo se moramo truditi, da mlade, ki so uspešni obdržimo in ostanejo v kolesarstvu, saj so le ti najpogosteje uspešni v različnih športih. Včasih nam tudi ne uspe. Nič ni bolj frustrirajočega za trenerja kot talent, ki ga zadeva ne zanima oz nima volje, da bi svoj talent razvijal.  

Tako košarkarji kot odbojkarji so se v različnih intervjujih za svoje mednarodne uspehe večkrat zahvalili svojim predhodnikom, športnikom, ki so orali ledino in kot prvi slovenski športniki vstopali v mednarodne lige, klube. Tudi v kolesarstvu smo Slovenci že poznani, ne samo kot izvrstni športniki, tudi kot trenerji in vodje ekip. Mislite, da je to kaj pripomoglo k preboju kar dveh izjemnih kolesarjev?

Prav gotovo, pa vendar naj še enkrat poudarim, da ne moremo pričakovati, da bo vsaka generacija prinesla novega Luka Dončiča ali Primoža Rogliča. To je splet različnih okoliščin, osebne motivacije in talenta ter spodbudne in podpornega okolja. V Sloveniji imamo dober sistem dela z mladimi, v vseh športih, ne samo v zadnjem času bolj izpostavljenih, poleg košarke, odbojke in kolesarjenja, bi lahko izpostavili še veslače, judoiste in druge. Mogoče je, vsaj z mojega vidika, nekoliko lažje doseči preboj oziroma biti najboljši v individualnih športih, saj je potrebno pri ekipnih športih za uspeh zagotoviti kvaliteto celotne ekipe. 

Kljub odgovoru zgoraj pa bi vas vseeno vprašala, ali imate v vaših vrstah naslednjega Primoža Rogliča. 

Primož ni bil nikoli del našega mladinskega pogona. Bil je prepoznan kot talent preko testiranj na Fakulteti za šport in takratni športni direktor mu je dal priložnost v članski ekipi, kar se je izkazalo za zadetek v polno. Kar pa se tiče ostalih so te napovedi so zelo nehvaležne, vsekakor pa imamo nekaj fantov, ki imajo dobre fiziološke predispozicije za vrhunske rezultate, vendar je na njih da delajo, na njih in da jih še naprej razvijajo, na nas pa da jim pri tem pomagamo.   

Kdaj pa se otroke, mlade priporoča specializacija v kolesarstvu?

Za kolesarski šport je specializacija priporočljiva sorazmerno pozno. Nič ni  narobe če se otroci odločijo za trening kolesarstva po 14. letom. Pred tem jim priporočam, da se preskusijo v različnih športih, v športih, ki omogočajo razvoj osnovnih motoričnih veščin in znanja. Zgodnja specializacija v kolesarstvu ni nujno povezana z uspehom na dolgi rok. Če pogledamo prej omenjenega Primoža Rogliča, mu njegova eksplozivnost in gibljivost, ki ju je razvijal pri treningu smučarskih skokov, omogočata, da bolj udobno sedi na kolesu, še posebej med kronometrom kar mu omogoča boljši izkoristek moči in boljšo aerodinamiko, prav tako pa je hitrejši-eksploziven v zaključku dirk oziroma etap. 

Kako vam v klubu že več kot 40 let uspeva vzdrževati kvalitetne pogoje za delo, tako z izredno ekipo trenerjev kot s kvalitetnimi pogoji za trening?

Kolesarski klub Adria Mobil ima stabilnega sponzorja in to nam omogoča, da svoje delo usmerimo v organizacijo in izvedbo treningov. Prepričan sem, da imamo dobro trenersko ekipo in da bomo lahko kvalitetno delali tudi naprej, seveda z realnimi pričakovanji in rednimi rezultati. Kot klub imamo zastavljeno strategijo, kaj želimo v sezoni doseči. Navadno nam to tudi uspe. Seveda bi  kakšna medalja z velikih tekmovanj (v preteklosti jih je bilo kar nekaj) to še podkrepila, ampak z dobrim delom bo tudi to ponovno prišlo. Kljub temu pa naš klub ostaja usmerjen v vzgojo mladih perspektivnih kolesarjev ter v organizacijo profesionalnih kolesarskih dirk. 

Bi za konec še kaj dodali?

Čestital bi ekipi Kolesarskega društva Mengeš za napredek, ki so ga naredili pri organizaciji kolesarske dirke za Veliko nagrado Občine Mengšu. Upam, da se bo tradicija ohranila in da se bomo lahko še dolgo vračali v Mengeš. 

Besedilo in foto: Tina Drolc