Zorka Požar, predsednica Turističnega društva Mengeš, je voditeljici oddaje Dobro jutro, Špeli Močnik, predstavila recept in kuhanje avtohtone jedi z občine Mengeš, mengeškega bizgeca. Pojasnila je, da so že pozabljeno jed v okviru literarno-etnološkega krožka pod mentorstvom Ljubice Rozman in Dragice Železnikar, ponovno odkrili učenke in učenci Osnovne šole Mengeš, ko so pripravljali raziskovalno nalogo z naslovom Trdinova etnološka pot. Med zapisi so večkrat zasledili informacijo o posebni jedi, ki jo je Janez Trdina imenoval mengeški bizgec. Jed se je tako po 190 letih ponovno vrnila v Mengeš in navdušila s svojim enkratnim in preprostim okusom in načinom priprave. Zorka Požar je opozorila: »Mengeški bizgec so včasih kuhali s sestavim, ki so jih gospodinje same pridelale oziroma so bile dosegljive. Tudi ime bizgec včasih ni imel tako negativnega prizvoka kot ga ima danes. Čeprav moram reči, da se z obujanjem tradicionalne jedi tudi ta spreminja.« Špeli Močnik se je na koncu pridružila tudi Marija Merljak, ki je opozorila na zmernost tudi pri uživanju enolončnic ter pri razlagi recepta podprla Zlatko Požar: »Za pripravo pravega mengeškega bizgeca je potrebno sledili receptu, predvsem pri uporabi začimb, saj preveč česna ali drugih močnih začimb uniči prvotni okus.«

Občina Mengeš je mesto, ki živi s sloganom »S pesmijo v srcu«

Prispevek z občine Mengeš se je nadaljeval na trgu pred cerkvijo sv. Mihaela, zaščitnika Mengša, s pesmijo pritrkovalcev. Pritrkovanje je star slovenski običaj, ki je bil ponovno obujem z osamosvojitvijo in ga v Mengšu uspešno prenašajo na mlajše generacije. Ob zvokih pritrkovalcev je Jože Vahtar na kratko predstavil zgodovino Mengša: »Mengeš je bil v zgodovinskih zapisih prvič omenjen leta 1145, arheološki in zgodovinski viri pa kažejo, da je bilo območje Mengša poseljeno že v keltskih, ilirskih in rimskih časih.« Kmalu je na trgu pred cerkvijo zaplesala in zaigrala folklorna skupina. Nato je Matjaž Brojan predstavil slamnikarstvo v Mengšu: »Izdelovalci slamnikov in klobukov iz Mengša, tudi Domžal, so bili zaradi inovativnih rešitev in drugih veščin dobro poznani oziroma priznani v celoti Evropi. Rečemo lahko, da so mengeški podjetniki že v tistih časih poslovali na evropskem trgu.« Pojasnil je, da se slamnikarstvo ponovno obuja in da se veščina na mlajše generacije prenaša na različnih tečajih in izobraževanjih. Tradicija izdelovanja, veščina se bo tako, tudi zaradi vse večjega interesa mlajših generacij, ohranila.

Predstavitev dejavnosti v občini se je nato nadaljevala v stavbi Melodije Mengeš, kjer je ob glasbeni spremljavi Ciril Burger predstavil zgodovino stavbe Melodija: »Na tem mestu je stala Drnovova domačija, v kateri se je rodil Janez Trdina. Leta 1870 je domačijo kupil avstrijski Čeh in zgradil tovarno slamnikov. Po II. svetovni vojni so v stavbi organizirali tovarno Melodija Mengeš. Prvi dve leti so delavci izdelovali le pohištvo in opremo za tovarno, kasneje pa so se priučili tudi izdelovanja inštrumentov, pričeli so z klavirskimi harmonikami, kitarami, orglicami, violinami in drugimi. Izdelovali so vse inštrumente, razen trobil in pihal.« Trgovino Melodija Mengeš je predstavila Vesna Burger, ki je pojasnila, da je nova trgovina v stavbi vse od leta 1995 in da imajo v trgovini poleg vseh glasbil tudi servis za harmonike, godala in brenkala: »Po osamosvojitvi je največ zanimanja za diatonično harmoniko, ki ni več inštrument za podeželje, ampak slovenski inštrument. Pohvalim lahko tudi naš servis glasbil, saj smo uspešno popravili tudi nekaj več kot 100 let starih inštrumentov.«

Pred Kulturnim domom Mengeš predstavili kulinariko ter izredno močno kulturno in športno dejavnostjo organizirano v različna društva

Turistično društvo Mengeš je predstavilo mengeški bizgec in mengeški flancat ter druge jedi, ki so jih v preteklosti jedli v Mengšu, od orehove in pehtranove potice, do domačega kruha in jabolk. Marija Merljak ni skoparila s pohvalami.

Primož Premk je predstavil jedi, ki jih poleg sobotnih in nedeljskih kosil pripravljajo na Kmečkem turizmu Blaž: »Našim gostom ponujamo tudi različne domače narezke, obare, vampe, žgance, štruklje in druge jedi. Imamo tudi domače kokoši, iz njihovih jajc pa pripravljamo domače rezance, ki so obvezen dodatek domačim juham.« Eno kokoš so imeli tudi s sabo in je med pripovedovanjem prijazno počivala v naročju domačega sina. Špela Močnik je zaključila, da zares živijo v sožitju z naravo.

Sledila je predstavitev Čebelarskega društva Mengeš, ki ima dolgo tradicijo delovanja na območju, prvi zapisi segajo v leto 1432. Kot Čebelarsko društvo Mengeš pa so nastali na pobudo prvega župana Občine Mengeš, Janeza Pera, pred tem so bili od leta 1905 včlanjeni v sosednjo čebelarsko društvo v Kamniku. Jože Boštjančič je odgovoril na vprašanje novinarke: »Največ pridelamo akacijevega medu, nato je bil včasih cvetlični med, vendar je tega vse manj, saj kmetje prekmalu pokosijo travnike in čebele nimajo primerne paše.«

Med kulinaričnimi predstavitvami je Marijo Merljak navdušila tudi predstavitev Jožeta Pera iz podjetja Catering Per, ki ponuja vrhunske pogostitve. Navdušil je s kuhano šunko v testu ter barvitimi, zanimivimi sladicami. Tudi druge jedi so bile lično zložene v obliki prigrizkov, ki so bili izredno uravnoteženi.

Vida Brojan je predstavila dejavnosti Backovih vezilj: »Povezuje nas veselje do vezenja, pletenja, kvačkanja, izdelovanja nakita in drugo. Rade se družimo ter druga drugo kaj naučimo.«

V osredje so nato z glasbo postavili Mengeško godbo, ki bo v letu 2019 praznovala 135 let od ustanovitve. Bojan Burnik je predstavil tudi Veteransko godbo, ki je bila ustanovljena na pobudo Lojzeta Piška.

Miro Šušteršič se je s člani Planinskega društva Janeza Trdine Mengeš ravno odpravljal na pohod z vnuki, na Mengeško kočo, ki je zelo priljubljena destinacija za redne, dnevne sprehode, saj je primerna za vse starosti, tudi za najmlajše in za slabše pripravljene pohodnike. Seveda pa je to le ena izmed številnih aktivnosti, ki jih izvajajo v društvu.

Marijo Merljak je s kulinarično predstavitvijo ponudbe na Mengeški koči ponovno navdušila Irena Dolenc, ki je predstavila tudi certifikat družinam prijazna koča, ki so ga prejeli od Planinske zveze Slovenije: »Certifikat smo dobili tako za ponudbo, ki je prilagojena družinam, kot za mini živalski«. Posebej so izpostavili domače krofe, ki jih pečejo vsako soboto, ter jedi na žlico, pohanega piščanca in drugo.

Predstavila so se tudi športna društva s svojimi aktivnostmi. Najprej Kolesarstvo društvo Mengeš, Niko Urankar je pokazal 45 let star Rogov kolo, ki ga še vedno vozi. Nato pa je Primož Jeretina, predsednik društva, povedal: »V društvu smo aktivni, vsako leto organiziramo veliko kolesarko dirko, vzpon na Mengeško kočo in ko pospravimo svoja kolesa še mengeški tek.« V pogovoru z Marijo Merljak sta ugotavljala tudi, kakšna hrana je primerna ob večjih koledarskih podvigih.

Sledila je kratka predstavitev Smučarsko skakalnega kluba Mengeš, ki ima v svojih vrstah tudi Anžeta Laniška. Predstavile so se mlajše selekcije, posebej tudi dve punci. Voditeljico so navdušili s podatkom, da imamo v Mengšu dolgo tradicijo smučarskih skokov in da so bile v tem času zgrajene kar tri skalnice, 20 m, 25 m in 30 m skakalnice.

Med predstavitvijo Lovske družine Mengeš je Marija Merljak spodbujala lovce, da predstavijo svoje aktivnosti, ki so pojasnili: »Vsako leto organiziramo poletni lovski tabor, kjer mlade učimo kako skrbeti za naravo. Lovci opravimo v naravi veliko aktivnosti, smo lovci varuhi narave, lov pa je le ena od številnih dejavnosti.« Voditeljica se je posebej navdušila nad kvaliteto divjačinskega mesa.

Marija Merljak se je v nadaljevanju pomerila tudi v metanju podkev. Skupaj z Matjažem Anžlovarjem, predsednikom Športnega društva Loka pri Mengšu, sta predstavila staro slovensko tradicijo, ki so jo obudili v času osamosvojitve in je na širšem kamniško domžalskem območju organizirana v ligo. Redno sodeluje več kot 16 ekip.

Na koncu je občino predstavil še Franc Jerič, župan Občine Mengeš: »Najprej bi pozdravil vse gledalke in gledalce. Občina smo ljudje in prepričan sem, da smo vam danes uspeli predstaviti našo zgodovino, kulinariko in društveno življenje. Kljub temu, da sodimo med manjše slovenske občine, pa smo vam danes predstavil le del društev in naše kulinarike. Vse prebivalce vabim, da se pridružijo bogati kulturni in športni društveni dejavnosti. Vsa društva pa opozarjam, da bodo svoje dejavnosti gledalkam in gledalcem oddaje lahko predstavili še enkrat v septembru. Hvala ekipi za obisk in vse predstavitve.«

Oddajo si lahko ogledate tudi na spletu

Ob zaključku oddaje navdušenja nad našo občino ni skrivala niti voditeljica v studiju, Mojca Mavec.

Vabljeni, da si oddajo pogledate na spletnem portalu www.mmc.si, v rubriki TV dobro jutro, v arhivu oddajo z dne 23. februar 2019. Naj opozorimo, da je za pregled arhiva obvezna registracija v portalu.

Besedilo in foto: Tina Drolc