Razstava Herbarij je v taki obliki razstavljena prvič in je tudi največja razstava v mengeškem mladinskem centru do zdaj. Razstavljeni so projekti in dela, ki so se skozi leta počasi nabrala v umetničinem arhivu. Opazujemo lahko alternativne fotografske tehnike, rastlinske emulzije in fotografije, razvite na rastlinski list, skenografije tihožitij, injekt printe, odtise cvetja in z domačimi lončnicami potiskane cerade. Dela različnih formatov so po sklopih razstavljena čez celotno steno, del razstave pa se nahaja tudi na nasprotni strani med okni. Poleg lišajev, odtisov praproti, prikaza razkroja krizanteme, gobelina in rabljenih vrtnih rokavic je v skladu z naslovom razstave predstavljenih tudi nekaj klasičnih herbarijev. K razstavi sodijo še nepogrešljive fotografije iz ljubljanskega botaničnega vrta, slike domačih potaknjencev in nekaj domiselnih avtoportretov. Na otvoritvi je bila predstavljena tudi improvizirana instalacija z lestvijo, na katero je bil pritrjen papir za peko in fotografije, tiskane na folijo. Svetilo, pritrjeno znotraj lestve, je poudarilo kontrast in žive barve fotografij, ki pa je v zatemnjenem prostoru, med koncertom dueta Zajtrk, prišla še do prav posebnega izraza.
Duet Zajtrk sestavljata glasbenika Laura Krajnc in Sven Horvat, ki svoje avtorske skladbe pojeta v slovenskem jeziku, igrata kitaro, violino in tamburin. Lani sta izdala prvo ploščo z naslovom Pričutenja, na kateri se zvrsti lepo število skladb, polnih hudomušnega humorja, zapeljive tragedije in domače preprostosti.
Nekaj skladb z albuma, kot so Bejlo Sonca, Oprosti in Divje krave, smo slišali tudi na prijetnem koncertu po otvoritvi razstave. Njuna izvirna instrumentalnost se v glavnem dopolnjuje z burnimi dialogi, navihanimi pripovedmi in satirično igro. Zaznamujejo ju prepletanje žanrov, aktivistična besedila in intimnost, kakršen je tudi zajtrk po navadi sam po sebi. S svojim nastopom sta v intimnem, a vseeno nadvse duhovitem vzdušju zaključila prijetno druženje, ki je poleg ogledovanja razstavljenih fotografij vsebovalo tudi premišljevanje o biološkem razkroju, skesani Slavici in fikusu, ki smo ga spet preveč zalili.
Besedilo: Maša Žekš
Foto: Vito Švagelj