Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Velika Raduha za konec polletja

Pohodniki ŠTD Rafolče smo pohodniško polletje zaključili z vzponom na dvotisočak Velika Raduha. Vzpona se je udeležilo vzpodbujajoče število pohodnikov. Kar 22 se nas je zbralo in brez izjeme smo vsi varno osvojili vrh. Seveda, ko pa smo pa pridno trenirali vse od začetka leta. V letošnjem letu smo od januarja vsak mesec osvojili en vrh in sicer Planico nad Crngrobom, Goro Oljko, Hudičev boršt pod Zaplato, Jamnik nad Kropo, Porezen, Velika Raduha pa je bila s svojimi 2063 m pika na i.
Na goro Oljko smo se podali v februarju. Zbralo se nas je kar 27. V lepem sončnem, a hladnem jutru, smo se odpravili do izhodišča v Rečici ob Paki. Po obveznem jutranjem okrepčilu pod vznožjem gore, smo se prepustili sovaščanu Gregorju, ki nas je usmerjal proti cilju na vrhu. Nekdanji domačin se je izkazal kot izvrsten vodič in nam po poti postregel z nemalo zanimivimi zgodbicami iz lokalnega območja. Po poti je bilo seveda poskrbljeno tudi za najmlajše, sploh ko jim je ‘’padel cuker’’. Strma pot skozi gozd nas je kaj kmalu pripeljala do vrha z impozantno cerkvijo svetega Križa z veličastnima zvonikoma. Z vrha so se nam ponujali čudoviti razgledi proti Posavskemu hribovju, Paškem Kozjaku pa vse do Kamniško savinjskih alp. Po okrepčilu v planinskem domu, smo se odpravili  na ogled podzemnega svetišča z božjim grobom, ki se nahaja pod cerkvijo. Seveda ni šlo brez obveznega fotografiranja na cerkvenem stopnišču. Malo je manjkalo pa bi fotografija nastala kar s konjskega hrbta.

Drugo marčevsko nedeljo smo se odpravili k zavetišču v Hudičevem Borštu na pobočjih Zaplate nad Predvorom. Do zavetišča smo potrebovali slabi dve uri. Pot nas je sprva vodila po široki, zložno vzpenjajoči, kolovozni poti ,v drugem delu pa je mestoma pot postala kar precej strma, za povrh pa je bila na nekaterih mestih še zasnežena. Preko ‘’zlatih’’ travnatih pobočij, smo po premaganih 700 metrih višinske razlike, prispeli do studenčka malo zatem pa do prijetnega zavetišča. V zavetišču smo se dodobra okrepčali in kot ponavadi tudi malo zapeli. Prijazen oskrbnik je raznežil celo naše  zrele pohodnice in prejel kompliment, da je zelo ‘’flajsig’’ . Skoraj bi ga vzele s seboj. Obvezno fotografiranje na vrhu , potem pa pot pod noge proti dolini. Sledil je še obvezen zaključek ‘’pri Mišotu’’, podoživljanje trenutkov s prehojene poti in razgovor o pomladanskih ‘’turah’’.

Aprila smo se podali k Svetemu Primožu in Felicijanu na Jamnik nad Kropo. Jamnik je morda najbolj znan po cerkvi sv. Primoža in Felicijana, ki stoji na travnatem grebenu nad vasjo in je dobra razgledna točka po severnem delu Ljubljanske kotline. Motiv, ki ga ponuja razgled z Jamnika, se pojavlja na naslovnih straneh knjig o Sloveniji in na znanih slovenskih razglednicah. Toplo pomladansko sonce ter čudoviti razgledi od cerkvice so bili darilo za osvojen vrh. Ob povratku pa okrepčilo pri prijaznem domačinu, ki nas je gostil v svojem skromnem vikendu pod vrhom. Ob pripovedovanju zgodb lokalnih prigod ter kroparskih narečnih besed smo še dodatno razširili svoja obzorja.

Maja smo se podali v cerkljansko hribovje. Tokrat je bil naš cilj Porezen. Porezen je 1630 m visoka gora, najvišji vrh Cerkljanskega hribovja, ki se nahaja med Davčo in Baško grapo. Na vrhu so ostanki labirinta podzemnih rovov, ki povezujejo utrdbe na severni in vzhodni strani Porezna. Kako zanimivo se je bilo, ob spremstvu oskrbnika koče, s čelnimi svetilkami podati v podzemne rove bunkerjev.

Piko na i je v juniju predstavljal vzpon na Veliko Raduho. Odločili smo se za krožno pot preko planine Arta. Dobro uhojena, večinoma gozdna pot, v vrhnjem delu s prečudovitimi razgledi na okoliška hribojva in doline je bila v slabih dveh urah za nami. Čudovit sončen dan na vrhu, prekrasni razgledi vse do očaka Triglava in presenečenja za najmlajše pohodnike so bili poplačilo za prehojeno pot. Sledil je strm spust, nič kaj prijazen za naša kolena, do planine Loka in okrepčilo ob lokalnih specialitetah. Prijaznost oskrbnika in okus jedi sta nas navdušila in sem gor se zagotovo še vrnemo. Tudi zaradi obiska snežne jame, za katero nam je tokrat zmanjkalo časa.

Julija pa v kaninsko pogorje. Tokrat nas čaka dvodnevni izlet na Visoki Kanin in Prestreljenik.

Oglejte si tudi