Čeprav sveti Miklavž s svojim spremstvom hodi okoli in obdaruje pridne otroke šele na predvečer svojega godu, si tisti, ki imajo sposobnost pogajanja in veze priborijo, da pride tudi na kak drug dan. In zato so se člani in članice, slednje malo bolj, Turističnega društva Gradišče potrudili in uporabili vse veze in poznanstva ter naredili obilo dobrih del, da jim je uspelo prepričati svetega Miklavža in spremstvo, da bi njihove otroke obdaroval na nedeljo, prvega decembra.

Zavedati se moramo namreč, da ima na predvečer svojega godu obilico dela, v Gradišču pa otroci z njim radi malo poklepetajo, mu kaj zapojejo, skupaj zmolijo in mu prineso risbice. In zato je prišel in ponovno ne sam, ampak z obilico tistih nič kaj prijetnih mož hudobcev, ali parkeljnov kakor jim radi pravimo. Pred njegovim prihodom so otroci prisluhnili zanimivi zgodbi Praznične potičke za vse in tokrat  je pripovedovalka uporabila japonsko tehniko pripovedovanja ob slikah kamišibaj, kar pomeni kami (papir) in šibaj (gledališče). Tako otroci niso le prisluhnili povesti, ampak se s čudovitimi ilustracijami sprehodili čez pravljico. A ne samo z ilustracijami, tudi s pravim harmonikarjem, ki je urezal tako dobro, da ga je še sveti Miklavž pohvalil.

In po igrici se je začelo. Najprej so zapeli pesmico Kuža pazi, tako za trening, nato pa poklicali, ja koga le neki, svetega Miklavža, a so pritekli parkeljni, a za njimi počasi, saj veste, leta naredijo svoje, tudi sveti Miklavž.

Najprej je zbrane lepo pozdravil, med tem so parkeljni iskali tiste, ki niso pridni, žal ne preveč uspešno, nato je poklical vsakega posameznega otroka k sebi se z njim pogovoril in mu izročil darilo. Ob tem sta malo prečesala tudi zgodovino otrokovih dobrih del. Pri najmlajših je bila edina težava ta, da je bilo darilo večje od njih, a so mamice in očki poskrbeli, da je darilo prišlo domov. In med tem, ko je sveti Miklavž obdaroval otroke so se starši lahko okrepčali pri bogato obloženi mizi slastnih dobrot in to slanih in sladkih ter vse skupaj poplaknili s kozarčkom kuhanega vina ali čaja. Le to mi ni uspelo ugotoviti, ali je bil babičin ali planinski čaj. A spoznal sem, da v Gradišču kuhajo vse hiše eno vrsto hrane in eno vrsto sladic in to je golaž in mafini, saj je skoraj vsak otrok povedal svetemu Miklavžu, da kuhajo golaž in pečejo mafine.

Glede na to, da se v Gradišču znajo organizirati in stopiti skupaj mogoče skuha eden za vse. O tem kako je res napišem prihodnje leto, ko na obisk ponovno pride svet Miklavž seveda, če bodo otroci pridni in bo Turistično društvo Gradišče uspešno s pogajanji s svetim Miklavžem in njegovim spremstvom.

DJD