Tudi letos se v slovenski policiji pridružujemo obeležitvi mednarodnih dnevov boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki se začenjajo 18. novembra na evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo in se nadaljujejo 20. 11. 2020 ob svetovnem dnevu otroka. Med 25. 11. 2020 in 10. 12. 2020 pa potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami, ki se zaključijo 10. 12. 2020, ko obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic.
Nasilje nad ženskami in nasilje v družini predstavljata hudo kršitev človekovih pravic in velik družbeni problem. Nasilje ima številne posledice tako za posamezne žrtve kot tudi za družbo. Prizadene na milijone žensk in otrok po svetu, ne glede na njihovo narodnost, starost, versko ali osebno prepričanje, družbeni položaj, telesne sposobnosti in spolno usmerjenost. Nasilje ni sprejemljivo!
Če ni vidno, še ne pomeni, da se ne dogaja
Nasilje nad ženskami in otroki v družini velikokrat ni vidno, a to še ne pomeni, da se ne dogaja, saj je velikokrat skrito za štirimi stenami. Izvira iz neenakovrednih družbenih odnosov med spoloma, neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je pogosto naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo, njegov cilj pa je dokazovanje premoči, nadzora ter ponižanja žrtve nasilja s strani povzročitelja.
Prijavite nasilje!
Zaskrbljujoče je dejstvo, da tako nasilje nad ženskami kot tudi nasilje v družini velikokrat trajata več let, preden nanje postane pozoren kdo izven družine in se aktivno vključi v iskanje pomoči za žrtev. Ženske in otroci nasilja v družini velikokrat ne prijavljajo zaradi strahu, sramu, neozaveščenosti, občutka lastne krivde in brezizhodnosti položaja ter zaradi groženj in maščevalnosti storilca. Nekatere žrtve mogoče niti ne vedo, kam po pomoč in kaj se bo zgodilo po prijavi nasilja, včasih pa razlog za vztrajanje v nasilnem odnosu izhaja iz družbene podobe "popolne" družine in tradicionalne vloge ženske. Ženske - še posebej, če imajo otroke - se velikokrat nimajo kam umakniti ali pa zaradi socialne izoliranosti nimajo razvite mreže odnosov, ki bi jim lahko izven družine v tej situaciji nudili podporo in pomoč.
Da lahko policija posreduje in žrtvam zagotovi pomoč, je treba nasilje prijaviti. Žrtve lahko nasilje prijavijo takoj, ko se zgodi, lahko pa tudi kasneje, in sicer na:
- telefonski številki policije za klic v sili 113 ali anonimni telefonski številki policije 080 1200
- na lokalni policijski postaji,
Ker ženske in otroci pogosto nasilja ne prijavljajo, imajo v tem primeru neprecenljivo vlogo prijatelji, sorodniki, sošolci, sodelavci, sosedje, ki nasilje vidijo oz. slišijo in ga lahko tudi prijavijo, žrtvam pa tako nudijo konkretno pomoč in jih razbremenijo občutkov krivde. Žrtve je treba seznaniti s postopki, ki bodo sledili na policiji in na sodišču, saj žrtve v postopkih bolj sodelujejo, če razumejo, kako bodo potekali in čemu so namenjeni. S postopkom policije se lahko seznanite na internetni strani www.policija.si, Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji.
