Logo MojaObčina.si
JUTRI
12°C
4°C
NED.
14°C
3°C
Oceni objavo

Logatec in njegovo urejanje prostora 50 let nazaj

Poglejmo, kako se je prostor na državni ravni urejal pred petdesetimi leti. To je bilo zanimivo obdobje, za katerega je značilen poizkus intenzivne sinteze med ekonomskimi, socialnimi in prostorskimi vidiki razvoja, uveljavil se je t. i. sistem družbenega planiranja. Prav v 70-ih letih se je prvič pojavila zahteva za varstvo kmetijskih zemljišč. Ta zahteva se je glede na takratno ustvarjeno družbeno zavest prelevila v eno od prioritetnih strateških nalog urejanja prostora, ki pa je desetletje kasneje, žal, zamrla. Zakon o regionalnem prostorskem planiranju iz leta 1967 je sicer vključeval v planski proces tudi varstvene zahteve, pod skupno sintagmo »varovanje pokrajine«, pri čemer pa ni posebej izpostavljal posameznih lastnosti prostora, ki bi jih bilo potrebno eksplicitno varovati. V začetku 70-ih let se je tako veliko govorilo o interdisciplinarnosti, timskem ter inter-institucionalnem delu. Prostorski planerji so medse vabili okoljevarstvenike, sociologe, ekonomiste, agronome, hidrologe, prometne inženirje. Toda ta komunikacija je bila samo enostranska, enosmerna. Druge stroke so odrivale prostorsko načrtovanje in si prilaščale vedno večji kos prostora iz svoje domene. Kmetijstvo, varstvo naravne, kulturne dediščine, krajine, varstveni pasovi virov pitne vode, zaščiteni gozdovi, so postali prostori, izključeni iz prostorskega načrtovanja. Urbanistom so ostajale zaplate, krni, ostanki prostora za lociranje potrebnih razvojnih projektov. Prostorsko urejanje je postalo izključujoče in ne usklajevalno. V dojemanju ljudi sta se pojma urbanizem in prostorsko načrtovanje vse bolj razumela kot varstvo okolja – kot tisto edino pravilno urejanje prostora. Najboljši načrtovalec prostora naj bi bil tisti, ki varuje, prepoveduje, riše vse širše meje varovanih območij. Danes seveda prostorskega planiranja ne moremo več razumeti, kot so ga razumeli v 70-ih, v 80-ih letih. Ne more biti normativni plan, ampak fleksibilen inštrument, ki določa procesna pravila, to je, kako se bo kontinuirano, z vključevanjem vseh, glede na potrebe, odločalo. To pa pomeni, da ni več problem, ali se tisto, kar je narisano v planu, realizira ali ne, ampak so pomembni kriteriji, kako se vsaka sprememba vključi. 

 

V občini Logatec je bil v letu 1968  sprejet prvi prostorski akt za občino Logatec. To je bil Odlok o urbanističnem redu občine Logatec (Uradni list SRS, št. 11-28.III.1968). V samo 10 členih je določal merila za posege v prostor.

 

Kot zanimivost navajamo, kaj je bilo dovoljeno graditi:

Znotraj strnjenih naselij je dovoljeno graditi: stanovanjske hiše; objekte za lokalno gospodarsko dejavnost; objekte lokalnega družbenega pomena; komunalne in druge naprave;  javne ceste in vaške poti; počitniške hiše, lovske, gozdarske, jamarske in planinske koče; pomožne objekte. 

 

V samo desetih točkah je bil v urbanističnem redu določen tudi način urejanja, med drugim:

- dovoljena je graditev pritličnih, visokopritličnih in enonadstropnih objektov, s tem da se njihova višina prilagodi gabaritu naselja in da se pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja,

- novi objekti morajo biti od obstoječih zgradb drugih lastnikov odmaknjeni najmanj 8 metrov, 

- graditev smetiščnih jam je dovoljena v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti. Smetiščne jame morajo biti betonske in pokrite,

- ob dokončanju objekta mora investitor obvezno izvršiti zunanjo ureditev, kot je določeno v lokacijskem ali gradbenem dovoljenju

 

Za graditev pomožnih objektov pa se je štelo:

Graditev drvarnic, smetišč, svinjakov, zajčnikov, kokošnjakov in golobnjakov, ograj, zamenjava oken in vrat, povečava dimnikov,…

 

Način izdaje dovoljenj je bil poenostavljen do te mere, da je moral na obravnavi za določitev pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja sodelovati »zastopnik delovne organizacije, ki je pooblaščena za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja na območju občine«.

 

 

Danes se z občinskimi prostorskimi akti, poleg dovoljenih posegov, določajo še cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja lokalnih prostorskih ureditev v prostor. Ob tem se upoštevajo usmeritve iz državnih prostorskih aktov, razvojne potrebe občine in varstvene zahteve. Danes prostorski akti niso več le podlaga za posege v prostor, ampak so pomembna podlaga za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor v občini in za zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo njenih prebivalcev. Občinski prostorski akti se danes delijo na strateške in na izvedbene akte. S spreminjanjem zakonodaje skozi leta pa se je spremenil tudi postopek pridobivanja gradbenih dovoljenje, ki je pogosto negotov in dolg. 

 

Poselitveni razvoj Logatca je ravno pred petdesetimi leti doživel največji razcvet. Med leti 1970-72 je bila zgrajena avtocesta do Ljubljane in sledilo je intenzivno priseljevanje v cenejša stanovanja ter gradnja zaradi bivalnih potreb delavcev in njihovih družin, saj se je v Logatcu takrat močno razvila industrija. Iz tega razloga je bila po letu 1970 zgrajena stanovanjska soseska na Tovarniški cesti, kasneje, v 80-ih letih, pa še blokovsko naselje na Pavšičevi ulici. Ob tem je zanimivo tudi dejstvo, da  je Logatec nastal z združitvijo več prvotnih vasi -  Martinj Hriba, Mandrge, Griča, Čevice, Blekove vasi, Gorenje vasi, Cerkovske vasi, Broda, Strmice, najprej združenih v Gornji in Dolnji Logatec, novo skupno ime Logatec pa so naselja dobila leta 1972.

Oglejte si tudi