Simona Kermavnar

Na kvadratnem platoju sredi pokopališča v Dolnjem Logatcu (RNKD ev. št. 18614) stoji spomenik, posvečen borcem in talcem NOB. Spomenik je leta 1980 postavila logaška organizacija Zveze borcev, zasnoval pa ga je kipar Janez Lenassi, eden pomembnejših slovenskih kiparjev druge polovice 20. stoletja.
Prvotno obeležje na tem mestu je, kot navaja napis na podstavku, že leta 1946 postavila Sekcija žena.

Na kvadratni betonski bazi stoji nizek slopast podstavek z vklesanimi napisi z rdeče pobarvanimi verzalkami. Na njem leži monolitna granitna gmota s plitvimi reliefi: na vzdolžnih stranicah sta upodobljena simbol Triglava z inicialkama OF (Osvobodilna fronta) ter prekrižana srp in kladivo, na krajših pa po ena peterokraka zvezda. Na eni od krajših stranic je kiparjeva signatura (LENASSI), vizavi pa so na vrhu kvadra vogali stilizirano poudarjeni in asociirajo na obliko sarkofaga.

Janez Lenassi, po obeh starših Logatčan, se je rodil v Opatiji na Hrvaškem 3. julija 1927 (umrl je v Piranu 2008), osnovno šolo pa je nekaj časa obiskoval v Gornjem Logatcu (SBL, PSBL). Njegov oče, trgovec Julij Janez Lenassi iz Cerkovske vasi v Gornjem Logatcu, in mati Frančiška Godina (op. 1), hči posestnika iz Gornjega Logatca, sta se poročila 7. januarja 1920 v Gornjem Logatcu (op. 2). Po očetovi strani je rod izviral iz Salina pri furlanskem Vidmu (Udine). Kot prvi je v Logatec prišel Blaž (Blas; *1791 †1846). Z napisa v nemškem jeziku na nagrobni plošči (op. 3) na pokopališki kapeli v Gornjem Logatcu izvemo, da je bil po poklicu trgovec in posestnik. Leta 1831 se mu je rodil sin Jakob (†1879), ki se je poročil z Josipino Vilhar; leta 1866 se jima je rodil Julij (Julius; *1866 †1923). Ta je leta 1890 v Cerkovski vasi (št. 33) registriral gostilno ter se isto leto poročil z Ivano (Johanno) Grašek, naslednje leto pa se jima je rodil Janez Julij, oče kiparja Janeza Lenassija (op. 6). Ded Julij je leta 1905 v Cerkovski vasi v Gornjem Logatcu prijavil trgovino z lesom, čez deset let pa še prodajo poljskih pridelkov in leta 1919 trgovino z mešanim blagom, zgradil je tudi novo hišo (op. 4). Bil pa je nekaj časa tudi gornjelogaški župan (op. 5).

Boj proti fašizmu je v premožni Lenassijevi družini terjal svoj davek. O tem je za Radio Ognjišče leta 2018 spregovoril kiparjev brat Jule (*1924 †2021), upokojeni novinar, publicist, evropsko priznani turistični delavec in radijski človek ter dolgoletni dopisnik za Primorsko: »Rojen sem v Novi Gorici, moj oče je bil med prvimi, ki so se borili proti fašistom. Zaprli so ga, tudi zaradi njegove vere, in dosegli, da smo na dražbi izgubili premoženje, z mamo sva se morala umakniti. Živeli smo tako slabo, da smo se do mojega šestnajstega leta z družino selili kar šestindvajsetkrat.« (op. 7). Branko Marušič pa je v geslu o Juletu Lenassiju v PSBL zapisal: »Življenje Lenassijevega očeta Julija je primer usode človeka, ki je doživel fašistično preganjanje in nacistični zapor, potem ko se je še dijak udeležil protinemških demonstracij v Avstro-Ogrski (Lj. 1908) ter se 8 let boril kot avstrijski vojak (redni vojaški rok v Bosni, balkanske vojne, Galicija, soška fronta), da ga je gestapo že 1941 zaprl v Begunjah in da je zaradi posledic prestanega v zaporu umrl julija 1945« (op. 8).

Janez Lenassi je diplomiral leta 1951 pri prof. Petru Lobodi; leta 1956 je zaključil specializacijo na AUU v Ljubljani (prof. Boris Kalin). Je avtor številnih monumentalnih javnih kipov in spomenikov (omenimo vsaj monumentalni spomenik Edvardu Rusjanu (Ikarus) v Novi Gorici, 1960, spomenik padlim borcem NOV v Ilirski Bistrici, 1966, in spomenik partizanom pomorščakom v Portorožu, 1977), njegova dela pa se nahajajo tudi v številnih umetniških zbirkah doma in v tujini.

Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva. Izstopa njegov posluh za material, ustvarjal je predvsem v kamnu, pa tudi v železobetonu. Spomenik v Dolnjem Logatcu dobro povzema umetnikova osrednja ustvarjalna izhodišča: dialog z naravo, spoštovanje materiala in povezanost kiparske forme s prostorom. Tudi tukaj je ohranjena celovitost kamnitega bloka, v katerega je z na videz minimalnimi posegi vnesena kiparska artikulacija. Plitvi reliefi so jasno berljivi šele ob ustrezni osvetljavi, kar dodatno poudarja njegov zadržan in spoštljiv odnos do obdelave kamnite mase.

Leto pred nastankom tega spomenika je Lenassi v Logatcu naredil tudi spomenik (sig. in dat. LENASSI 79) partizanu Ivanu Mlinarju (RNKD ev. št. 21510; avtorstvo spomenika v Registru ni navedeno), ki stoji ob cesti na Pokojišče in je prav tako iz granita.

Napisi na podstavku spomenika na dolnjelogaškem pokopališu:

BORCI / 1941–1945

TALCI/ 1941–1945

KDOR MIMO GRE NAJ POSTOJI / IN SPOMNI NAJ SE VOJNIH DNI / KO ZEMLJA TOD JE PILA KRI

OBELEŽJE POSTAVILA SEKCIJA ŽENA 1946 / SPOMENIK KRAJEVNA ORGANIZACIJA / ZVEZE BORCEV NOV 1980.

Sig. na spomeniku: LENASSI

Opombe:

1. Frančiška Godina se je rodila v Gorenji vasi v Gornjem Logatcu 2. septembra 1897, umrla 24. januarja 1982 v Kopru (Krstna knjiga Župnije Gornji Logatec 1873–1903 https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/gornji-logatec/03845/?pg=315).
2. Poročna knjiga Župnije Gornji Logatec 1882–1922 https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/gornji-logatec/04447/?pg=119.
3. Simona Kermavnar, Nagrobne plošče na pokopališki kapeli v Gornjem Logatcu https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/nagrobne-plosce-na-pokopaliski-kapeli-v-gornjem-logatcu-11.html.
4. Od obrti do podjetništva. Zbornik ob 30-letnici Območne obrtne zbornice Logatec (ur. Marcel Štefančič), Logatec 2006, str. 112.
5. Simona Kermavnar, Keramični fotografski portreti na gornjelogaškem pokopališču iz ok. 1900 do 1928 https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/starejsi-keramicni-fotografski-portreti-na-gornjelogaskem-pokopaliscu.html.
6. Krstna knjiga Župnije Gornji Logatec 1873–1903 https://gw.geneanet.org/janezmodrijan1?n=lenassi&oc=&p=julij+janez&type=fiche.
7. Radio Ognjišče: Jule Lenassi: Vedno je treba stremeti k resnici https://radio.ognjisce.si/sl/206/utrip/28024/jule-lenassi-vedno-je-treba-stremeti-za-resnico.htm (junij 2026); gl. tudi Branko Marušič: Lenassi, Jule (1924–2021). Slovenska biografija SAZU.
8. Kot op. 7 (Branko Marušič: Lenassi, Jule (1924–2021).

Viri, literatura (izbor)

* PSBL, SBL.

* Aleš Lenassi: Janez Lenassi 1927, 1999, str. 129 (dostop: https://www.janezlenas.si/).

* Silič - Nemec, Nelida: Lenassi, Janez (1927–2008). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921620/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (29. maj 2026). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

* Marko Matičetov. Janez LENASSI. (1927-2008). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/janez-lenassi/).

* Nika Vaupotič. Janez Lenassi (https://www.novagoricaart.si/osebnost/janez-lenassi/): datuma Lenassijevih logaških spomenikov napačna.

• Simona Kermavnar: Spomenik NOB in Spomenik Ivanu Mlinarju, v: Upravna enota Logatec. Občina Logatec (ur. Blaž Resman, Helena Seražin), Ljubljana 2014, str. 169, 183–184.

• Spomenik Database. Designers & Creators Directory. Janez Lenassi (https://www.spomenikdatabase.org/janez-lenassi).
• Franc Godina: Umrl je akademski kipar Janez Lenassi, Logaške novice, marec 2008, str. 18.