Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Stara tržaška cesta v Grčarevcu in pomen njenih ostalin

Simona Kermavnar


»…Ko ob dolgo deževnem vremenu iz omenjenih izvirov toliko vode pride, da je žrela blizu Grčarevca dovolj požirati ne morejo, se napravi povodenj, ki celo dolino zalije, in včasih – k sreči ne ravno pogostoma – tako naraste, da ni nobenega drevesa v dolini iz vode videti in da se morajo ljudje v Spodnji Planini iz svojih hiš umakniti. Zavoljo večkratnih takih povodnji se je morala tudi cesta, ki je nekdaj po sredini doline skozi Laze šla, više preko visoke gore skozi Grčarevec napraviti; in v nekaterih krajih prav iz žive skale izsekati

Tako je 5. maja 1852 v petem delu svojih »Potovanj po nekaterih jugoslavenskih krajih« v Kmetijskih in rokodelskih novicah mdr. o Planinskem polju ter o tamkajšnjih poplavah in cestnih razmerah pisal potopisec, zgodovinar in stolni prošt Mihael Verne (Orehek, Postojna 1797–Trst 1861).

Starodavno, skozi Logatec potekajoča tovorno pot proti morju, je ukazal cesar Karel VI. med letoma 1719 in 1728 popraviti in razširiti, tako da sta se na njej lahko srečala dva voza. To novo pot so imenovali »comerzial strasse – trgovska cesta«. Cesta Dunaj–Trst je bila tudi v 19. stoletju glavna povezava v deželi, bila je t. i. glavna, poštna in komercialna cesta.

Kot smo videli tudi iz Vernovega opisa, je bil na Logaškem problematičen zlasti del čez Planinsko polje skozi Laze, ker je bil izpostavljen poplavljanju Unice. Že leta 1793 je učenec slavnega jezuita in hidrotehnika Gabrijela Gruberja Ljubljančan Jožef Marija Schemerl pl. Leytenbach (poslovenjeno Šemerl, Šemrl; 1754–1844), eden najboljših arhitektov oz. inženirjev poznega 18. stoletja in predmarčne dobe, ki je močno vplival na izboljšanje prometnic v habsburški monarhiji zgodnjega 19. stoletja ter je zaslužen za razširjanje tehničnega znanja sploh (Preinfalk), napravil načrt za novo cesto od Vrhnike do Planine (npr. SBL, Ogrin, Korošec).

Ko je čez pet let (1798) Unica zopet poplavila cesto pri Planini, je Schemerl ponovil svoj predlog za novo cesto, ki bi tekla nad Planino v taki višini, da bi je poplava ne mogla doseči. Na osnovi tega poročila gradbenega direktorja Schemerla je cesar decembra 1802 dovolil gradnjo nove ceste. Ker je bil Schemerl od leta 1799 že na Dunaju, je bilo vodstvo del na njegovo priporočilo poverjeno inž. Antonu Bernardu Jenčiču († 1820) (Ogrin). Na tem mestu omenimo, da se je po naročilu dvora Schemerl ukvarjal tudi s projektiranjem vodnega kanala od Dunaja do Trsta, ki naj bi potekal skozi Vrhniko, Logatec in Planino. Zaradi napačne predstave o bifurkaciji Donave je ostal nerealiziran, tako kot kasneje poskus inž. Carla Wagenführerja iz začetka 20. stoletja. Leta 1808 je bil Schemerl v prestolnici monarhije odlikovan z Leopoldovim redom oz. redom železne krone in kmalu zatem je dobil še predikat von Leytenbach.

Gradnja novega odseka tržaške ceste se je začela leta 1803, in sicer iz Planine proti Logatcu, ter nadaljevala od Vrhnike do Logatca, leta 1806 so bila dela končana. Cesta je bila široka 22 do 26 čevljev (6,9–8,2 m). Priprega ni bila potrebna, ker sta bila klanca na Vrhniki in v Grčarevcu ublažena in je bil vzpon na vsej cesti ok. 4% (Holz).

Ker je bil proračun že prvo leto gradnje prekoračen, je po sami izgradnji sledilo reševanje finančne zagate – odplačevanje dolga. Zaradi francoske okupacije in sploh nemirnih časov je rasla draginja in z njo tudi stroški za novo cesto. Za pobiranje deželne cestnine sta bili ustanovljeni dve novi mitnici na Vrhniki in v Planini (Ogrin).

Za vas Grčarevec (Gartschareuz) je bila izgradnja ceste, ki je na franciscejskem katastru iz leta 1823 seveda že vrisana, izrednega pomena. Ta odročna in le z gozdom obdana vasica je nenadoma stala ob glavni prometni žili. Sem se je kmalu zatem priselil tudi ambiciozni Anton Leban in si tik ob cesti zgradil veliko furmansko gostilno (na tem mestu danes hiša Grčarevec 3). Zraven je dal leta 1816 v živo skalo v globino osmih metrov izkopati in s kamnitimi bloki zidati vodnjak (EŠD 29957). Na Lebana še danes spominjajo krajevna imena, makadamska t. i. Lebanova pot pod Lanskim vrhom na robu Planinskega polja, del Planinskega polja, kjer je nekoč delovala njegova žaga, pa se imenuje Lebanova žaga.

Iz predelane doktorske disertacije Eve Holz iz leta 1994 – Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju – se lahko poučimo tudi o tehniki gradnje cest v 19. stoletju. Iz vseh navodil se da sklepati, da so si takrat zelo prizadevali zgraditi čim boljše in čim trajnejše ceste. Biti so morale dovolj trdne, da so prenesle težo težkih tovornih voz. Za to je bila nujna zelo dobra notranja povezava.Osnovna razlika od gradnje v prejšnjih obdobjih je bila predvsem v konstrukciji, uporabi in izbiri materiala, prav posebno še pri izbiri veznega gradiva. Pomembna je bila tudi dobra priprava potrebnega gradbenega materiala, primeren je bil le najboljši. Za cestno podlago so bili med kamenjem primerni granit, jaspis, bazalt, marmor in čvrsti apnenčevi kamni. Za osnovo za oporne in varnostne zidove so uporabljali lepe, velike in pravilne kamne, tako da so bili med seboj dobro povezani in so prenesli razne pritiske. Kamni za miljnike so morali biti iz enega kosa.

Vse to lahko še danes vidimo v Grčarevcu. Del stare ceste v dolžini približno kilometra in pol med Grčarevskim Vrhom ter avtobusno postajo se je namreč zaradi preusmeritve cestišča izognil modernizaciji, ki je potekala sredi prejšnjega stoletja. Stara cesta – paralelna magistralni – je zato tukaj ohranila svojo prvobitnost: je torej makadamska, v večji meri so se ohranili pokončni obdelani obcestni kamni višine ok. 110–115 cm, ki so do polovice vkopani v tla (veliko je bilo žal tudi izruvanih ter ležijo ob cesti ali drugje v bližini), na določenih delih pa so se ohranili tudi deli opornega zidu iz pravilno klesanih kamnov. Kljub temu da cesta večinoma poteka po samem robu doline, mestoma tudi zelo globoke, in se po njej neredko vozijo tudi težki delovni stroji, je ohranila svojo trdnost in kompaktnost.

Menim, da so ostaline stare tržaške ceste v Grčarevcu širše pomembnosti in bi bilo cesto zato potrebno zaščititi kot kulturno dediščino. Njena neposredna povezanost s Planinskim poljem pa nudi ne nazadnje tudi izjemne možnosti in priložnosti za turistično ponudbo logaške občine.

 

Izbor literature in virov poleg že navedenih v besedilu

SBL; Logaško okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis (ur. Vojteh Ribnikar), Logatec 1889, str. 29; Franc Mihevc, Spomini logaškega vedeža, Logatec 1937, str. 14, 18 (tipkopis); Rafael Ogrin, Nova cesta od Vrhnike do Planine, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1959, str. 74–76, 1959; Branko Korošec, Naš prostor v času in projekciji. Oris razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem, Ljubljana 1978; Branko Korošec, geslo Šemrl, Jožef Marija, Enciklopedija Slovenije, 13, Ljubljana 1999, str. 19–20; Milan Trobič, Furmani. Skozi postojnska vrata do morja in naprej, Logatec 2003; Igor Sapač, Baroque Architects in Slovenia/ Baročni arhitekti na Slovenskem (Jožef Šemerl), v: Nace Šumi idr., Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka/ 18th Century Architecture in Slovenia. Mature baroque, katalog, Ljubljana 2007, str. 266–268; Gvido Komar, 40 let avtoceste Vrhnika-Postojna. Kratek regled zgodovine cest skozi Logatec, Logaške novice, februar 2013, str. 18–19; Simona Kermavnar, Grčarevec, v: Upravna enota Logatec. Občina Logatec (ur. Blaž Resman), Ljubljana 2014, str. 2526 (Umetnostna topografija Slovenije); Žiga Zwitter, Potek, gradnja in vzdrževanje cest na Slovenskem v novem veku, v: Ceste na Slovenskem skozi čas (ur. Gregor Ficko), 1, Ljubljana 2014, str. 143 sl.; Eva Holz, Cestne povezave na Krasu od konca 17. do sredine 19. stoletja, Kronika, 63/3, 2015, str. 495512; Miha Preinfalk, Plemiške rodbine na Slovenskem. 19. in 20. stoletje. 3. del, Od Aljančičev do Žolgerjev, Ljubljana 2017, str. 182195 (Blagoslovljeni in prekleti, 6); Simona Kermavnar, Lebanov vodnjak in stara Tržaška cesta v Grčarevcu (https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/lebanov-vodnjak-in-stara-trzaska-cesta-v-grcarevcu.html, december 2022).

Oglejte si tudi