Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Vojašnice GAF (Guardia alla Frontiera)

Kulturna dediščina vojaške infrastrukture nudi dobre razvojne priložnosti za lokalne skupnosti ter poleg bogatih zgodovinskih, dediščinskih in izobraževalnih vsebin omogoča njihovo oživljanje tudi za druge javne dejavnosti. 25. aprila 2019 vas ob 18.00 vljudno vabimo v razstavišče Moja Ljubljanica, kjer vam bodo strokovnjaki na konkretnih primerih predstavili potenciale opuščenih vojaških območij.
VOJAŠNICE GAF (GUARDIA ALLA FRONTIERA)

Neznana in nezaščitena kulturna dediščina

 

S podpisom Rapalske pogodbe novembra 1920 je bila tretjina slovenskega etničnega ozemlja dodeljena Italiji. Leta 1921 je tam živelo med 324.000 in 361.000 Slovencev. Vojašnice GAF, namenjene obmejnim stražarjem, so zapuščina italijanskega utrdbenega sistema Alpski zid (Vallo Alpino), ki jih je Italija zgradila po vzpostavitvi rapalske meje med letoma 1920 in 1940.

 

Raziskava vojašnic GAF je potekala na območju Žirov z okolico oziroma na območju, kjer se stikajo Primorska, Notranjska in Gorenjska. Objekti niso zarisani v državnih geodetskih načrtih, njihov status pa je nejasen. Po pregledu arhivskega gradiva je sledila terenska raziskava izbranega območja. S pomočjo lokalnih poznavalcev, ljubiteljev pohodništva in vojaške zgodovine smo odkrili dvajset vojašnic GAF. Mapirani objekti so bili podlaga za izdelavo kataloga, ki vsebuje opise krajev, načrte, izrise topografij, popise lastništva in rabe, analize konstrukcij in fotografske eseje, ki izpostavljajo najpomembnejše lastnosti posameznega objekta ter okolice. Analize so podkrepljene z zgodbami in spomini po poti raziskovanja vojašnic GAF. Po odhodu italijanskih vojakov so vojašnice postale družinski dom, lovski dom, planinska postojanka, mlekarna, prostor za druženje, disko, bar, v večini primerov pa shramba za kmetijske pridelke, strojno mehanizacijo in odpadni material. Danes večina objektov sameva in propada. Škoda, ki nastaja, je iz leta v leto večja. S temeljitimi posegi in prenovami bi se dalo objektom dodati vrednost ter uporabnost, kar bi lahko prineslo družbeno in ekonomsko korist.

 

Kaverne, kot jim še danes pravijo domačini, so bile zgrajene zelo kakovostno, z arhitekturnega vidika pa imajo poleg domiselne konstrukcije tudi vrsto izjemnih detajlov. Za omenjene stavbe uporabljamo izraze kaverna, vojašnica ali objekt GAF. Vojašnice so bile namenjene nastanitvi vojakov, pripadnikov posebne obmejne enote Guardia alla frontiera – GAF. Zgrajene so v breg, iz terena pa je vidna samo fasadna stena z okni. Večina jih stoji na pobočjih, ki so usmerjena pretežno proti zahodu, na skrbno izbranih strateških pozicijah z odprtimi pogledi na doline. Objekti imajo najmanj dve oziroma tri vstopne točke. Najprej opazimo značilna vhodna vrata in pregibna polkna, izdelana iz plasti jekla ter masivnega lesa. Posebno pozornost pritegnejo natančno vgrajena kukala. Notranja vrata in okna so izdelana v klasičnem slogu iz tridesetih let 19. stoletja. Stavbno pohištvo je pobarvano z različnimi odtenki zelene in pastelno rdeče. Manjše sobe in sanitarije so tlakovane s šestkotno klinker opeko, hodniki s tiskanim betonom, stranišča pa z brušenim betonom (»teraco«), ki je ponekod tudi finalna stenska obloga. Iz brušenega betona so izdelani tudi umivalna oziroma pomivalna korita, betonski nosilci, police in nape za odvod dima. Skrbno izdelani detajli govorijo o tem, da so snovalci poskušali ustvariti prostor, kjer bi se nastanjeni počutili varno in udobno.

 

Lokalne skupnosti, kulturne in državne ustanove ter posameznike želimo spodbuditi k razmišljanju, da gre za dediščino, ki bi jo morali ohraniti, oziroma ji dati novo vrednost in uporabnost. Projekt želi opozoriti na pomemben del slovenske zgodovine in dediščine, ki izhaja iz nje. Radi bi v večji meri ozavestili prebivalce v neposrednem stiku z vojašnicami ali v njihovi bližini, pa tudi spodbudili, da se s kulturno dediščino teh zgradb seznanijo občasni obiskovalci in popotniki. Izziv ponuja tudi prenova z načrti nove rabe. Obe zamisli upoštevata načelo uveljavljanja lokalne in nacionalne identitete ter prispevata k skupnemu evropskemu zgodovinskemu spominu.

 

Prispevek je povzetek magistrske naloge Idejna zasnova sodobne rabe in predstavitve vojašnic GAF na stičišču Gorenjske, Primorske in Notranjske, ki jo je izdelal Aleš Kacin na Fakulteti za arhitekturo pod vodstvom Mitje Zorca in je bila nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado. Več o razvojnih priložnostih opuščenih vojašnic GAF bo avtor prispevka predstavil na okrogli mizi 25. 4. 2019 ob 18.00 v razstavišču Moja Ljubljanica.

 

 

PROGRAM DOGODKOV

8. 2. – 5. 5. 2019

OBČASNA RAZSTAVA ALPSKI ZID – RUPNIKOVA LINIJA

 

25. 4. 2019 ob 18:00

OKROGLA MIZA RAZVOJNI POTENCIALI OPUŠČENE VOJAŠKE INFRASTRUKTURE

Poznorimski zaporni sistem Claustra Alpium Iuliarum, Rupnikova linija, Alpski zid, Park vojaške zgodovine Pivka, Razstavišče Moja Ljubljanica

www.mojaljubljanica.si

 

 

13. 4. 2019 ob 11:00

VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA

Prijave do petka, dan pred vodenjem na info@mojaljubljanica.si.

Oglejte si tudi