Njegov življenjski prostor so torej ekstenzivni travniki. Taki z dovolj redko travo, da se po njej lahko giblje. Ne mara visoke trave, mora pa biti dovolj visoka, da mu omogoča kritje. In takšnih travnikov je vse manj. Ekonomika v sodobnem kmetijstvu zahteva intenziviranje travnikov. Kmetje pridelek travinja povečajo z gnojenjem, dosejevanjem in z zgodnjo ter večkratno košnjo. Na takem travniku pa za kosca ni več pogojev. Ne le da mu struktura rastja preprečuje gibanje, tudi žužkov in drugih nevretenčarjev, s katerimi se hrani, je bistveno manj. Kosec je zaradi tega izginil iz večjega dela Slovenije in je povsod postal velika redkost. Povsod, razen na vlažnih travnikih kraških polj in na gorskih strminah v Posočju, kjer naravne danosti onemogočajo ali vsaj otežujejo intenziviranje travnikov.
Planinsko polje je za kosca specifično območje. Nikjer v Sloveniji namreč ni tako velikega deleža ekstenzivnih a zgodaj košenih travnikov, kot tu. Ker je polje vsako leto redno poplavljeno so travniki tu v veliki meri za kosca še vedno privlačen habitat. Kosci zato vsako leto v velikem številu zasedejo primerna gnezdišča, število med leti niha nekje med 20 in 40 klicočimi samci. A prva košnja se marsikje začne še pred koncem maja. Do začetka julija, ko so se prvi mladi kosci že sposobni umakniti pred kosilnico, pa je več kot ¾ travnikov že pokošenih. Zato je delež uničenih legel koscev na Planinskem polju najvišji v državi.
Kmetom seveda ne moremo očitati, da s svojimi travniki gospodarijo ekonomsko učinkovito, kar ne gre skupaj s kosci. Težava pa je kmetijska politika, ki se zaenkrat ni potrudila najti sistema, ki bi omogočil preživetje obojim, kmetom in koscem. Rešitve je treba iskati v sistemu kmetijskih subvencij, ki bodo omogočile, da bo kmet videl ekonomski interes v tem, da en dobršen delež travnikov, kjer pojejo kosci, pusti nepokošen dokler mladi kosci ne bodo dorasli.
Tomaž Jančar, Notranjski regijski park, KRAS.RE.VITA
Ali ste vedeli?
Od kod ime kosec (Crex crex)
Kosec je znanstveno in slovensko ime dobil po svojem značilnem oglašanju »krrrek-krrrek«, ki spominja na brušenje kose.
Ogroženost
Število koscev v večini evropskih držav upada že od druge polovice 19. stoletja, zato velja za globalno ogroženo vrsto. Travniki, kjer še živi, so vključeni v omrežje Natura 2000.
Kaj ga ogroža?
Po eni strani kosca ogroža zaraščanje zaradi opuščanja kmetijske rabe, po drugi strani pa resno grožnjo predstavlja intenzivna raba (prezgodnja košnja, neustrezno gnojenje). Košnja, ki se izvaja v času, ko mladiči še niso sposobni zapustiti gnezdo, uniči več kot 1/2 vseh mladičev.
Kaj lahko storijo kmetje?
Kosec je v Sloveniji močno ogrožen, njegov obstoj pa negotov.
• Vključijo se v podukrep VTR, ki z izvajanjem pozne košnje ohranja koščeve mladiče.
• Vzdržujejo obstoječe pozno košene travnike in po možnosti obnovijo opuščene.
• Preprečujejo zaraščanje tako, da travnike kosijo vsaj enkrat letno.
• Izvajajo za živali prijazen način košnje iz sredine travnika navzven, pri kateri se živali pred kosilnico lahko umaknejo na varno.
Zakaj košnja po 1. avgustu?
Samice kosca ob ugodnih razmerah običajno vzredijo dve legli v enem letu. Oblikovanje prvega legla se začne maja ali junija, drugega pa v juliju. Ker mladiči v prvih nekaj dneh še niso sposobni letenja, ostajajo skriti v varnem zavetju visoke trave. Ob nevarnosti ne zbežijo, ampak se samo potuhnejo. Košnja pred 1. avgustom torej lahko uniči celoten zarod.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira prizadevanja za ohranitev kosca v Sloveniji. Podukrep VTR KOS Ohranjanje habitatov ptic vlažnih travnikov na območjih Natura 2000 je namenjen vzpodbujanju izvajanja prilagojene kmetijske prakse, ki poleg pridelave krme skrbi tudi za prijazen življenjski prostor kosca.
Kaj morajo upoštevati kmetje, če želijo zaščititi kosca in se vključiti v podukrep VTR?
• Kmetijsko gospodarstvo (KMG) oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz uradne evidence osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000;
• opraviti je potrebno najmanj enkratno košnjo in spravilo letno;
• prva košnja je možna šele po 1. avgustu;
• pašna raba ni možna;
• za GERK, katerega površina presega velikost 1 hektarja, je obvezno izvajanje tipa košnje iz sredine travnika navzven;
• osnovna obtežba na KMG-ju mora biti 0-1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi;
• uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.
