Logo MojaObčina.si
JUTRI
12°C
4°C
NED.
14°C
3°C
Oceni objavo

Travniška morska čebulica na Planinskem polju je prvič cvetela pod skrbnim očesom strokovnjakov za botaniko

Za nami je prva sezona popisovanja travniške morske čebulice (Scilla litardierei) v okviru projekta KRAS.RE.VITA, s čimer bomo dobili prve podrobne podatke o tej vrsti na Planinskem polju – in s tem v Sloveniji nasploh. Popisi so se namreč tako ali drugače dotaknili prav vseh njenih rastišč. Na uradne podatke bo sicer treba še malce počakati, na voljo pa nam je že prvi vpogled v rezultate popisov, ki so jih na Planinskem polju izvedli strokovnjaki za botaniko iz Univerze na Primorskem.


Botaniki so imeli več nalog. Prva je bila določiti območje poselitve, gostoto in številčnost populacije ter način razporeditve travniške morske čebulice na Planinskem polju. Da bi popisali stanje, so strokovnjaki podrobno pregledali Planinsko polje in popisali pojavljanje travniške morske čebulice na posameznih parcelah. Za vsako lokacijo travniške morske čebulice so določili rastlinsko združbo, v kateri rase, ter ocenili stanje rastlin: višino, število cvetov, število semen v cvetovih itd.. Določili so tudi enajst trajnih ploskev, na katerih so še podrobneje popisali stanje in s tem omogočili določitev sprememb tekom trajanja projekta. V prvih razgovorih so nam razkrili, da travniška morska čebulica uspeva v podobnih, a vseeno različnih rastlinskih združbah. Njeno pojavljanje nakazuje na pravilnost naših dosedanjih predvidevanj: na njeno pojavljanje najbolj vplivata gnojenje in nivo talne vode. Da bi podrobneje preučili, bomo v prihodnje raziskave vključili tudi meritve nivoja talne vode tekom celega leta.


Drugi pomemben cilj projekta je razširiti območje pojavljanja travniške morske čebulice in s tem izboljšati njene dolgoročne možnosti za preživetje. To bomo zagotovili preko sejanja semen na ustrezne površine. Da se lahko lotimo doseganja teh ciljev, morajo biti uresničeni trije predpogoji: nabranih moramo imeti dovolj semen travniške morske čebulice iz Planinskega polja (semen osebkov iz tujine ne bomo vnašali), imeti moramo podatke o primernih rastiščih, na katera bomo semena posejali, ter določiti trajne vzorčne ploskve, na katerih bomo lahko spremljali učinkovitost sadnje. Določanje učinkovitosti sadnje bo nekoliko bolj zahtevno zaradi dejstva, da posejana rastlina prvič cveti šele po približno štirih letih. Tako se pri določanju učinkovitosti v času trajanja projekta ne bomo mogli zanašati na štetje cvetočih rastlin.


Že pred začetkom projekta smo pri nekaterih lastnikih poizvedovali o pripravljenosti za vključitev njihovih površin v projektne aktivnosti. Zunanji strokovnjaki so že izvedli prve popise rastlinskih združb na nekaterih ciljnih površinah. Za podrobno določitev lokacij sejanja in natančno določitev vzorčnih ploskev bomo poskrbeli čez nekaj mesecev, ko bomo že imeli na voljo tudi semena za sejanje.


Pripravila Jana Laganis, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave


foto: Jana Laganis

Oglejte si tudi