Na podružnici Župnije Brezovica, v Vnanjih Goricah, smo drugo soboto v juliju doživeli prav posebno slovesnost, saj je domačin, Japlov g. Boštjan Modic, obhajal 25.obletnico mašniškega posvečenja.
Slovesnost sta povečala s somaševanjem tudi upokojeni bolniški župnik msgr. Miro Šlibar in domači kaplan, g. Janko Potisek, ki je, kot slovesni pridigar, obrnil običajno navado, da starejši pridigajo mlajšim. Tokrat pa je bilo ravno obratno. V slovesnem nagovoru je, izpostavil vrline svetopisemskih prerokov, ki so vsem nam najlepši zgled za posnemanje. Torej ne samo duhovnikom in kristjanom, saj je ta modrost v korist vsem ljudem, brez izjeme. Apostola Pavla pa je g. kaplan omenil zato, ker opiše največjo skrivnost, ki nam jo je podaril Jezus. To je sveta evharistija - sveta maša. Te pa brez duhovnika ne more biti. Zato moramo še posebej prositi za nove duhovnike.
Slavljenec – srebrnomašnik, g. Boštjan si je pred 25 leti izbral geslo: »Dvignil bom kelih zveličanja« In ta kelih, o katerem piše psalmist, ni nič drugega, kot kelih Kristusove krvi, ki je bila prelita za naše odrešenje. Ob zaključku je g. kaplan zaželel g. srebrnomašniku, da bi imel tudi v prihodnje veliko vztrajnosti, zvestobe in apostolskega poguma ter da bi še naprej, tako, kot naroča apostol Pavel učencu Timoteju, oznanjal božjo Besedo, v ugodnih ali neugodnih okoliščinah. »Prepričuj, grajaj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem« nas spodbuja apostol Pavel. V imenu nas vseh je g. srebrnomašniku zaželel še na mnoga leta.
Cerkev Svete Trojice, na Gulču, v Vnanjih Goricah, je okrasil Boštjanov bratranec g. Janez Seliškar, ki se je rodil v isti hiši, kot g. Boštjan in z ženo go. Eli praznujeta že 50 let skupnega življenja in uspešnega dela na mnogih področjih, med katerimi je tudi znana cvetličarna v Mostah.
Že pred sveto mašo, ki je bila ob 8.30. uri zjutraj, se je slišalo lepo potrkavanje naših pritrkovalk in pritrkovalcev. Verjetno so na te zvonove igrali zadnjič, saj se obeta v prihodnjih mesecih obnova zvonika in bodo konec septembra zapeli novi bronasti zvonovi, ki bodo nadomestili sedanje železne, ki so bil dani v zvonik leta 1924. Sedaj pa se selijo v Prekmurje, Slovenske Gorice in še kam.
Med sveto mašo je, kot je že v navadi zvenelo ljudsko petje.
Po mašni slovesnosti pa smo se zadržali pred cerkvijo ob dobrotah, ki so jih
pripravile domače gospodinje in še kdo. Pri delitvi pa je pomagala tudi
mladina. Z zanimanjem pa smo si ogledali tudi albume s slikami nove maše, saj smo bili takrat tudi zraven in mlajši za četrt stoletja. Spominjali pa smo se tudi tistih, ki so že v večnosti.
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrotnikom in še posebej srebrnomašniku Boštjanu, ki nas je spet zbral skupaj na lepi slovesnosti ter nam dal misliti, da bi bilo dobo dobre stvari ohraniti in jih še kdaj ponoviti. Pa naj bo nova maša ali kaka druga slovesnost.
Vnanje Gorice, 11.7.2022
