Po skoraj letu in pol
vsemogočih prepovedi in omejitev zaradi pandemije corona virusa smo se
sprostitve ukrepov in normalizacije odnosov zelo razveselili in še pred nastopom poletnih
počitnic skušali organizirati nekatere dogodke za člane društva. Tako smo izkoristili Stanetov
predlog, da sprejmemo ponudbo prostovoljke z Brezovice, sicer rojene
Litijčanke, ki organizira izlet z vlakom
v Litijo. Kaj neki ponuja to mesto z nekaj več kot 6500 prebivalci, ki sodi v
osrednjo Slovenijo, smo se na tihem spraševali in bili prijetno presenečeni. Mesto leži ob Savi, nekje na
pol poti med Ljubljano in Zidanim Mostom in sodi v Zasavsko regijo. Kdo med
vami še ni slišal za GEOS, tako imenovano Geometrijsko središče Slovenije ali
vaško situlo. Ampak, nas je pot peljala najprej na Brezovico, kjer smo z
železniške postaje odpotovali z vlakom do Ljubljane. Tam smo presedli za smer
Zidani most in po kakšnih dvajsetih minutah vožnje prispel v Litijo. Najprej smo se ustavili na
kavici v gostinskem objektu Doma v Tisju. Vodstvo doma je posameznikom prijazno omogočilo ogled ene enote doma za starejše,
seveda po zaslugi naše vodičke, ki ima v tem domu nastanjeno svojo mamo. Dom je organiziran po sistemu
gospodinjskih enot, ki skušajo stanovalcem omogočiti čimvečjo normalizacijo
življenja in delujejo kot družinske skupnosti. Osrednji prostor enote je
bivalni del s kuhinjo, kjer je že prijetno dišalo, saj so pripravljali kosilo.
Stanovalci lahko gospodinjo – kuharico opazujejo pri pripravi obrokov, se
vključujejo v delo in vidijo, kakšne sestavine se uporabljajo za obrok. Sobe so
dvo- ali enoposteljne zraven osrednjega prostora, s svojo kopalnico in
WC-jem, za zdravstvene in druge
terapevtske storitve pa so zaposleni
ustrezni strokovni delavci. Na voljo je tudi zdravnik. Zame je bil to nov
pogled na bivanje in oskrbo starejših, zanimiv in mnogo bolj privlačen od
bivanja moje mame v domu na Vrhniki. Tudi lokacija je privlačna, veliko zelenja
in bližina Save pomirjajo vsakega človeka. Sledil je ogled rudnika
Sitarjevec, kosilo v centru Litije in potem še ogled Mestnega muzeja, ki v
stalnih in občasnih zbirkah prikazuje življenje v Litiji skozi stoletja. Vodička je poskrbela, da smo
z vlakom varno in srečno prispeli domov, ponudila pa nam je še druge možnosti
enodnevnih izletov po Sloveniji z vlakom. Obljubili smo, da bomo to priložnost
kmalu spet izkoristili. Komaj teden dni kasneje pa
smo ob upoštevanju vseh zdravstvenih ukrepov organizirali piknik v Gasilskem
domu v Dragomerju. Dogodek smo popestrili s tekmovanji v balinanju, igri
»štrbunk«, želeli smo tudi tekmovanje v pikadu in prstometu, pa je štrbunk tako
razvnel prisotne, da je zmanjkalo časa za ti dve igri.
Za golaž je poskrbela
Gostilna Kranjc z Vrhnike, polento smo pripravili sami, sladice pa so spekle
naše članice, ki so se pomerile v tekmovanju za najbolj okusno in najlepše
pripravljeno sladico po izgledu. Komisija je za zmagovalki razglasila Jožico
Sevšek in Cvetko Kranjc, sodeč po tem, da je okoli štirideset udeležencev
pridno pospravilo tudi vse ostalo pecivo pa
lahko zanesljivo rečem, da so zmagovalke prav vse, ki so se lotile peke. Balinarji so se pomerili z
več ekipami, tudi z gasilci in po krčevitem boju so zmagovalci postali vsi, ki
so vztrajali na igrišču v tem vročem dnevu. Hvaležni smo gasilcem za
oddajo prostora, Inki za organizacijo srečanja, Jožetu za rekvizite za igro
štrbunk in seveda vsem, ki so s svojim delom omogočili, da je srečanje dobro
potekalo in uspelo. Tako kot je vroče v teh dneh, je vroče tudi pri aktivnostih za ohranitev prostorov, to je našega kotička. Zapletlo se je, kako pa se bo
razpletlo, vam več povemo naslednjič. Preživite lepe počitniške
dni, pazite nase in na svoje zdravje. Razmislite o cepljenju in o vseh ukrepih
za varno bivanje in storite tisto, kar je najbolje za vas. Upam, da se kmalu ponovno srečamo.
Dragica Krašovec
