Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
8°C
JUTRI
25°C
7°C
Oceni objavo

Prešerni tudi na Brezovici in Logu

France Prešeren, največji slovenski pesnik, je bil imeniten mojster slovenske besede, ki je našo materinščino v večinoma nemškem kulturnem okolju postavil na neminljiv piedestal. Njegov verjetni daljni sorodnik Franc Prešeren, Škander z Brezovice, je bil imovit in podjeten gospodar, zaslužen med drugim tudi za osuševanje Ljubljanskega barja.
8. februar - Na današnji dan, ko se spominjamo smrti našega največjega pesnika in Slovenci v matici in drugje praznujemo kulturni praznik, je zanimiva vzporednica s Francem Prešernom (+1802, datum smrti ni znan), ki je bil posebno imeniten Brezovičan in si je kot eden prvih bogatašev v deželi pridobil zasluge za osuševanje Ljubljanskega barja ter postal ljubljanski meščan. Leta 1848 je posestvo na Brezovici prodal in se naposled preselil v avstrijski Gradec. Leta 1861 je dobil naziv P. Vitez Heldenfeldski. Sam je poskrbel za svoje imetje 80 tisoč goldinarjev, njegovih 7 otrok pa je dedovalo po še veliko bolj bogatem očetovem stricu Juriju, ki si je kot trgovec v Trstu pridobil ogromno premoženje 300.000 goldinarjev. Pesnik France menda ni vedel za tega imovitega sopriimenjaka, so pa vedeli zanj njegovi prijatelji, npr. Matija Čop.

Oče brezoviškega Franca Prešerna je bil Jurijev brat Janez, ki se je na Brezovici poročil z vdovo Marijo Pezdir, rojeno Legat, ki je bila gostilničarka pri Škandru. Janez in Jurij sta bila iz ene od dveh gorenjskih vej Prešernov, ki sta pokazali izreden gospodarski talent: njuna rodbina je po tradiciji izvirala iz okolice Brezij, o čemer pa dvomi Rafael Ogrin, ki je pisal o Prešernih na Vrhniki: pravi, da je bila ta rodbina bolj verjetno iz Zabreznice. Na Janezovo rodovino zdaj spominjata dve nagrobni plošči: ena na cerkvenem zidu levo od vhoda v župno cerkev sv. Antona Puščavnika na Brezovici, druga pa nasproti na zidu okoli cerkve (ta je žal trenutno v bolj slabem stanju). Na Prešerne na Brezovici pa še bolj spominja Pokova domačija z inicialkama na portalu, obrnjenem proti cesti: danes v njej gospodari Robi Trobec, potomec Kumarjeve rodbine iz Radne, kjer so se včasih pisali Remškar in od koder predvsem po raziskavah Mary Urban (rojene Artač) iz ZDA izvirajo vsi Remškarji v brezoviški župniji. Pred Trobci, ki so izplačali vse dediče po prejšnjih lastnikih, je bila hiša last ljubljanskega trgovca Pocka, od tod tudi njeno sedanje ime Pri Poku. Pocku je hišo prodal Fran Štrukelj, obdržal pa velike gozdne posesti, ki jim brezoviški posestniki še danes pravijo V Štrukljevem: označujejo jih starodavni mejniki z inicialkama F. Š. Po  Franu Štruklju je posesti dedovala njegova svakinja, po njej pa sin Josip Ciril Oblak, ki je imel nezakonskega sina z gospo Ilovar iz Mrzlega Polja pri Ivančni Gorici: to je prijazni gospod Jože Ilovar iz Črnuč. Pred časom se je ta pogodil s Planinsko zvezo Slovenije za delitev velike gozdne parcele blizu Mrzlih Studencev za Veliko Radno na pol; kot pravijo Brezovičani: to je bila starodavna obveza Josipa Cirila Oblaka do planinske zveze. Ilovar trdi, da bi morala planinska zveza pa zgraditi dom na Krimu. Trenutni dom na Krimu, kjer sta oskrbnika prijazni Marko Markič in njegova žena iz okolice Tržiča, je namreč kot bivša vojašnica last Slovenske vojske.
Pokovina ima stavbo dvojčico na Logu, kjer se še danes reče pri Škandru, z identičnim napisom na portalu proti Tržaški cesti. Gromov ata Janez Rus, sin tržaškega najdenčka istega imena, ki se je h Gromu priženil od Pavlička v Brezju pri Dobrovi, je dal menda stavbo za doto svoji hčeri Mariji Rus. Ta se je poročila s Petrovim Francetom Remškarjem, ki je umrl v času 1. svetovne vojne leta 1916, ona pa je umrla konec septembra leta 1942. Po starih brezoviških gospodarjih se domačiji še danes reče pri Škandru, vendar tam ne bivajo več godci, kar to domače ime pomeni. Žena sina Franceta in Marije Ivana Remškarja, ki je bil  v času po 1. svetovni vojni eden najmlajših jugoslovanskih županov, Marija, rojena Habe, je stavbo prodala ljubljanski nadškofiji. Kot zanimivost naj povem, da je nečak  pokojne Marije Tomaž Habe, znan slovenski skladatelj in zborovodja, ki je bil v mladosti tu večkrat na počitnicah. Tako je prinesel nekaj glasbenega, »škantarskega« duha v to hišo, kjer zdaj vadi in poje pri bogoslužju ložanski cerkveni zbor pod vodstvom Henrike Gutnik. Henrika, rojena Zalar, ki izvira iz glasbeno nadarjene rodbine iz vidovske fare, je bila uspešna tekmovalka na violini v okviru bivše Jugoslavije, danes pa igra v simfoničnem orkestru Simfonika z Vrhnike. Obe lepi, starodavni stavbi na simbolen način povezujeta brezoviško župnijo, obenem pa pleteta tudi skrivnostno povezavo z našim bardom iz Vrbe, ki je bil daljni sorodnik brezoviških Prešernov. Anton Slodnjak se je v zvezku Slovenskega biografskega leksikona iz leta 1952 (Ivan Pregelj-Qualle) zares poglobil in bogato popisal poreklo in rodoslovne povezave med posameznimi imenitnimi rodbinami s tem priimkom, ki si ga je nadel njihov verjetni skupni prednik. Bil je očitno prešernega duha in takega smo lahko danes tudi mi vsi. V deželo že sili pomlad in toplejši dnevi: in prav je tako.


Miha Rus

Vir: 1. Slovenski biografski leksikon, osmi zvezek (Ivan Pregelj-Qualle). Ljubljana, 1952.

         2. Rafael Ogrin: Prešerni na Vrhniki (v: Kronika Ljubljana, Časopis za slovensko krajevno zgodovino. Ljubljana, 1959).

Oglejte si tudi