Letos smo člani Društva upokojencev Dragomer – Lukovica v maju organizirali izlet v Trst, na Koprsko in druženje zaključili s poznim kosilom in ob dobri glasbi in plesu v Hotedrščici.
Še dobro se spominjamo sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo se Slovenci množično odpravljali v Trst po nakupih. Punčke iz celuloida, kompleti puloverjev in jopic so bili hit za otroke, pa seveda žvečilni gumi, odrasli pa so tja hodili po kavo in riž, pa pralne stroje, avtomobilske gume in seveda kavbojke.
Po osamosvojitvi Slovenije so se nakupi Slovencev v tujini občutno zmanjšali, domači trg nudi skoraj vse po dostopnih cenah. Mirela pa je vendarle trgovina z oblačili, ki je zanimiva predvsem za ženske, ki rade sledijo modi tudi po nižjih cenah in mnoge udeleženke so izkoristile dano možnost ob obisku Trsta in se odpravile po nakupih.
Tisti, ki jih moda ne zanima so se peš odpravili do morja in kanala Grande in si v miru privoščili kavico in krajši počitek. Trst postaja vse bolj staro mesto. V njem najdejo novi dom mnogi tujci, med katerimi je veliko Slovencev, saj so cene stanovanj tam ugodnejše od nakupa pri nas. Bivši Ponterosso precej sameva, zaradi pomanjkanja parkirišč je mesto preplavljeno z vespami in motorji. Vsem pa ostajajo nostalgični spomini na prejšnje čase.
V Kopru si je večja skupina udeležencev izleta ogledala Muzej Tomosove zgodovine v središču Kopra. Avtor postavitve muzeja gospod Stevo Vujić je zaljubljen v zgodovino tovarne Tomos, ki je desetletja oblikovala življenje Koprčanov. To je zgodba ljudi, ki so z legendarnimi motorji prodrli v svet. Njegov cilj je bil ustvariti prostor, kjer bi obiskovalci občutili to zgodbo in v njej podoživeli delček preteklih časov.
Muzej se ponaša z več kot štiridesetimi originalnimi mopedi izdelanih v Tomosu, z več izvenkrmnimi motorji, originalnimi plakati, fotografijami in marketinškim materialom iz tistih časov. Obiskovalci so bili nad ogledom navdušeni.
Druga skupina se je peš napotila proti Žusterni in naprej do spominskega obeležja, ki označuje kraj potopa ladje Rex. To je bila čezoceanska potniška ladja, splavljena leta 1931 in v letih 1933-1935 je bila to najhitrejša ladja pri prečkanju Atlantika. V letu 1944 jo je med napadom zadelo 123 raket. Gorela je štiri dni in se zatem potopila. Reševanje razbitin so pričeli leta 1950 a je še danes pod morjem veliko ostankov.
Po kozarčku osvežilne pijače smo se peš vrnili v Koper. Vsi skupaj smo se odpeljali v Hoterdščico. Nadaljevali smo v dobrem razpoloženju ob plesu in dobri hrani vse do povratka domov. Dan je bil poln dobre volje, zadovoljstva in novih vtisov.
Dragica Krašovec