Vsako leto
ob prazniku žena društvo upokojencev Dragomer – Lukovica organizira pohod po barju in druženje ob pici
v Notranjih Goricah. Vsako leto je več udeleženk in pridružijo se nam tudi nekateri člani društva. Kakšen zlobnež bi
rekel, da nas ne pustijo samih, kdo drug, da vsak lokal komu prav pride, me pa
smo prepričane, da so moški z nami, ker
je vselej prijetno in veselo. Spremlja nas obilo smeha, dobre volje in harmonika, ob kateri rade prepevamo. Žal nimajo vse te
sreče, kot me. Vojna v Ukrajini žalosti matere, žene in dekleta na obeh straneh.
Mnogo mož, očetov, sinov, znancev in
prijateljev se ne bo nikoli več vrnilo na svoje domove in strah, žalost in obup
teh žena je razumljiv. Prizori deklet iz Irana, ki jih zastrupljajo v šolah in
študentskih domovih, so prav tako pretresljivi in le en dokaz več, kako
zapostavljene so ženske v drugih okoljih. Enako velja za afganistanske žene, ki
jim talibani, ki so na oblasti, iz rok jemljejo vse pravice, ki so jih s težavo
izborile v preteklih letih, ali
posilstva deklet v Indiji, Sudanu in v drugih afriških državah, pa še bi lahko
naštevala. Tudi pri nas imamo ženske, ki se otepajo s tegobami, ki ne sodijo v
naš čas. Oni dan me je prizadela pripoved upokojene kmečke žene, ki si v pozni
starosti ne more privoščiti skodelico kave, ker ima tako nizko pokojnino.
Pobožne sanje zanjo so toplice in kopanje v topli vodi. Pa mobing žensk na delovnih mestih, fizično in psihično
nasilje, ki so ga deležne marsikatere ženske pri nas in v svetu. Vsa ta dejstva
nas silijo v razmislek, ali ženske potrebujemo svoj praznik. Zagotovo je prav,
da ga imamo. In prav je, da se moški, otroci, sodelavci ta dan spomnijo žensk,
ki so v njihovem življenju. Ni pomembno darilo, pomembna je pozornost, pomembno
je priznanje, da pomembno vplivamo na počutje doma, v šoli, vrtcu, v službi in
da je naše delo pomembno. Tale praznična sreda je bila še eno od lepih skupnih
doživetij. Moški so nas razveselili z rožicami, harmonikar s prijetnimi
melodijami, lastnik picerije z domiselnimi in estetskimi darilci, vse pa smo se
imele lepo. Lepo vreme, dobra družba, kup domačih dobrot, kaj več je zares
težko pričakovat. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je pohod po barju lepo
uspel.
Dragica Krašovec
