Celoten projekt je ocenjen v višini 1.78 mio evrov, od tega vrhniški v približni višini 150 tisoč evrov.
Rimski zid je bil zgrajen v drugi polovici 3. stoletja (zahodna Istra in zahodna Slovenija), njegov namen pa je bilo varovanje rimskega imperija pred tujimi ljudstvi. Ljudje si zmotno predstavljajo, da je šlo za neprekinjen zid – ne, šlo je za posamezne zapore dolge od nekaj sto metrov do več kilometrov. Ajdovski zid nad Vrhniko je dolg 8 metrov. Predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine so raziskali stolp na Cesarskem vrhu, v načrtu je tudi stolp na Strmici. V nadaljevanju ju bodo ustrezno zaščitili, medtem ko rekonstrukcije ne bo. Jure Kusetič iz Narodnega muzeja nam je pojasnil, da v nasprotju s splošnim pričakovanjem ob zidu niso našli skoraj nikakršnega rimskega predmeta, kajti zid je bil obljuden samo občasno. »Izjema je samo rimski kovanec, ki smo ga našli pri stolpu na Strmici, hrani pa ga, po mojih podatkih, Notranjski muzej v Postojni.«
Del rimskega utripa je bilo mogoče doživeti po uradnem odprtju poti, ki se ga je udeležilo okoli 150 pohodnikov. Ti so se podali s Cesarskega vrha do gostilne Mesec na Zaplani, kjer je preko celega dneva potekal Rimski dan: delavnice, prikaz rimske vsakdanje in bojne opreme, manjkala ni niti rimska kulinarika. Sicer je popoldne nekoliko ponagajalo vreme, a zanimanje za dogodek je nakazalo potencial tematske pohodniške poti. V kolikor tudi vas zanima pohod po njej (organizirano ali posamezno) več informacij o njej najdete na visitvrhnika.si ali pa v TIC Vrhnika.
Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum (CLAUSTRA+) je sofinanciran v okviru programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.