Kot je tudi sam potrdil, je vse našteto samo en del vsega tistega, kar je kot glasbenik v vsej svoji dolgoletni karireri ustvaril. Začel je že kot majhen deček, ko ga je, kot takrat mnoge mladce, najprej navdušila harmonika. Vendar, ko se je želel vpisati v glasbeno šolo, so mu jo odsvetovali, saj je bil manjše postave, harmonika pa je težka, zato se je odločil za klavir. Kasneje je študiral glasbeno pedagogiko pa tudi kompozicijo pri prof. Alojzu Srebotnjaku na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Sicer je v svoji dolgi glasbeni karieri tako ali drugače sodeloval pri mnogih skupinah: kot so E.T. (Eva in Tomaž), Prelom, Black & White, Igra, Cafe oziroma od 1989 dalje Caffe, New Swing Quartet, Perpetuum Jazzile (umetniški vodja do januarja 2011), Xplozion, Vokalna skupina Pinocchio (umetniški vodja), Time to Time, Vox Arsana (umetniški vodja), vokalna skupina XXL in druge. Vse to so, razen tistih iz začetka njegove glasbene kariere, bolj vokalne zasedbe. Kot je pojasnil, si tudi sam nikoli ni predstavljal, da bodo zanj postale poseben izziv, ki se ga je lotil skorajda forenzično natančno.
Dva njegova izstopajoča glasbena projekta sta seveda New Swing Quartet in potem še Perpetuum Jazzile. New Swing Quartet je zgodba, ki še traja in število let njihovega delovanja je zares častitljivo, 55 zares uspešnih let je za njimi in niso še rekli zadnje besede. Svojo kreativnost in ustvarjalnost je Tomaž Kozlevčar pokazal tudi pri delu z vokalno zasedbo Perpetuum Jazzile. Skupaj z njimi je dosegel zares nekaj posebnega, ne samo v Sloveniji, ampak širše. Pripeljal jih je v sam vrh vokalnih zasedb, pesem Africa v njihovi izvedbi je na Youtube kanalu dosegla že več milijonov ogledov. Kot je Tomaž Kozlevčar še povedal, je bil izjemno vesel pisma skupine TOTO, originalne izvajalke te skladbe, v katerem so izrazili izjemno navdušenje nad priredbo in izvedbo pesmi.
Poleg že naštetih vrhunskih dosežkov to še ni vse. Tomaž Kozlevčar je pisal tudi za film, uglasbil otroško poezijo Neže Maurer ter priredil več slovenskih ljudskih pesmi.
Tomaž Kozlevčar je kar dolgo našteval še vsa največja glasbena imena, s katerimi se je v svoji glasbeni karieri srečeval, in ob tem dodal, da je vedno prepletal in dopolnjeval ustvarjalsko, poustvarjalsko ter glasbeno-producentsko dejavnost, pri svojem ustvarjanju pa rad črpal tako iz resne kot iz zabavne glasbe in jazza. Pravzaprav že ves čas presega navidezne ločnice med glasbenimi zvrstmi in glasbo vrednoti zgolj po kriteriju kakovosti.
Sicer je z glasbo prežeta vsa njegova družina. Na svoje otroke je izjemno ponosen in s soprogo sta jih, kot je pojasnil, ves čas podpirala tako pri glasbenih kot tudi vseh ostalih izzivih, ki jih prinaša življenje.
Veseli se sedanjosti in prihodnosti, saj ima še veliko načrtov, ki se v glavnem vrtijo okoli glasbe in družine. Morda ga bomo prav kmalu videvali tudi v naši bližini, ampak počakajmo še s podrobnostmi.
Ob koncu pogovora je sledilo še prijetno presenečenje, saj je Tomaž Kozlevčar sedel za klaviaturo in ob pomoči članov Glasbeno-kulturnega društva DAN, Vrhničana Dejana Mesca, pevke Andreje Čamernik Rampre in pevca Daniela Rampreta, zapel in zaigral nekaj njegovih najljubših pesmi ter tako prijeten večer naredil še lepši, kar so vsi obiskovalci potrdili še z gromkim aplavzom.
Andreja Čamernik Rampre, foto: Arhiv KUD-a Kosec