Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Kdo je sveti Rok, ki goduje 16.8. in ga imamo tudi v Dragomerju in v Vnanjih Goricah?

Dano nam je živeti v času, ko spoznavamo kaj je pandemija, kaj pomeni biti brez učinkovitega zdravila. Verjetno bomo bolj lahkomiselni in ne bomo tako resno jemali priporočil medinske stroke, vse dokler pri nas ne bodo začeli umirati še otroci in mlajši. Toda medicina ni vse. Prav sveti Rok je dokaz, da so tudi naši predniki verjeli v moč molitve in zaupanja v Boga. Ko bo Bog hotel bo dal pravo spoznanje nekomu, da bo izumil potrebno cepivo in zdravilo. Da bi se to čim prej zgodilo je potrebna molitev. Jezus pravi: »Prosite in boste prejeli«. To je tolažba in moč vere. Nepoučeni v veri nimajo nič. Bolezen pa jih lahko prav tako sreča.

 

Letošnja pandemija pa je tudi priložnost, da se ozremo nazaj in spoznamo izkušnje naših prednikov s kugo, špansko gripo in podobnimi stiskami.

Iz Zgodovine brezovške župnije (Josip Novak 1907) in zapisnika o cerkvenih dragocenostih (1526), lahko sklepamo, da je v naši župniji in občini najstarejši kip svetega Roka v Dragomerju, na vrhu stebra glavnega oltarja. Ta cerkev je dobila sedanjo obliko leta 1843. V Vnanjih Goricah pa je  sveti Rok, v stranskem oltarju. Naredil  ga je podobar J. Zajec iz Osilnice in blagoslovil kanonik ter dekan Jožef Zupan. Stranska oltarja pa sta bila prenovljena leta 1880.

 

Po več kot sto letih, ki so minila od velike epidemije španske gripe, ki je pomorila več ljudi kot prva svetovna vojna in so se ljudje množično zatekali k svetemu Roku zavetniku in priprošnjiku zoper kužne bolezni je ta svetnik spet aktualen in je zato prav, da ga poznamo in se zatekamo tudi k njemu. 

Sveti Rok je bil rojen okoli leta 1295 v mestu Montpellier v južni Franciji. Legendarni življenjepis pove, da je zgodaj ostal brez staršev, razdal vse svoje premoženje in se odpravil na božjo pot v Rim. V Italiji je takrat razsajala kuga, ki so jo prinesli mornarji z Vzhoda. 

Ljudje so trumoma obolevali in umirali. Rok se je na svoji romarski poti ustavil na več krajih in stregel kužnim bolnikom. Številne je ozdravil tako, da jih je prekrižal. Ko se je vračal domov, je v Piacenzi še sam zbolel. Naselil se je v zapuščeni koči. Tam ga je s pijačo krepčal angel, pes pa mu je iz bližnjega gradu prinaša hlebčke kruha. Ko je ozdravil in se vrnil spremenjen domov, ga meščani niso več spoznali zato so ga obtožili vohunstva in ga vrgli v ječo. Po petih letih je umrl 16. avgusta 1327. Tedaj so spoznali svojo zmoto. Na njegovem grobu so se zgodila številna uslišanja. Kot zavetnika ga častijo zdravniki, predvsem kirurgi, lekarnarji, kmetje, jetniki, grobarji in drugi. 

 

Ko je v letih 1644 in 1645 v Ljubljani divjala kuga in je samo v Dravljah v 14. dneh pobrala več kot sto ljudi so se zaobljubili, da postavijo cerkvico v čast sv. Roku in to obljubo so izpolnili že leta 1646. Od leta 1683 je bila vsako leto prošnja procesija iz Ljubljane v Dravlje. Sedaj procesije ni več, a namen se ohranja v molitvi in prošnji za ljubo zdravje nas, celotnega naroda in človeštva.

 

Želim vam varno iz zdravo poletje.

 

Vnanje Gorice, 7.8.2020

 

Drago Stanovnik

Oglejte si tudi