Logo MojaObčina.si
DANES
14°C
2°C
JUTRI
13°C
2°C
Oceni objavo

Hišna imena - skriti zaklad preteklosti

Kulturna dediščina ni nema zapuščina preteklosti, temveč dragocen spomin, ki razkriva naše korenine, življenjski slog naših prednikov, njihove običaje in tradicijo. Je neprecenljiv del naše  identitete, ki nas povezuje s preteklostjo, oblikuje sedanjost in vpliva na prihodnost. V mesecu kulture smo se odločili posvetiti posebno pozornost kulturni dediščini. Raziskali smo, katere stavbe so vpisane na seznam kulturne dediščine Občine Log-Dragomer, ter v ospredje postavili tudi primer dobre prakse varovanja kulturne dediščine - obnovo Stare šole na Logu, ki je po prenovi dobila nove vsebine ter postala središče kulturnih in družabnih dogodkov v občini. Ob tem smo se pogovarjali še z Anico Vengust - predsednico KUD Kosec, v okviru katerega je potekal obsežen projekt raziskovanja starih hišnih imen in prizadevanj po ohranitvi žive kulturne dediščine. V društvu so izdali brošuro ter pripravili lične glinene tablice, ki že krasijo pročelja domačij.

Varovanje kulturne dediščine je temeljno stičišče med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, saj omogoča ohranjanje in prenašanje dragocenih zgodovinskih in kulturnih spominov ter identitete. Čeprav je ohranjanje kulturne dediščine pomembno, se v praksi rado zatakne takrat, ko je potrebno najti sredstva za obnovo in ohranitev. Posegi na nepremični kulturni dediščini so praviloma finančno ter tudi strokovno zahtevni, zato lahko povsod po državi opazujemo, kako so številne stavbe, ki so vpisane na seznam kulturne dediščine, prepuščene zobu časa. 

Tudi v Občini Log-Dragomer so se  soočili z izzivom varovanja kulturne dediščine. Leta 2018 so zagrizli v kislo jabolko in se lotili obnove zgodovinsko najpomembnejše stavbe v občini - Stare šole na Loški cesti 12, ki je bila zgrajena leta 1929. Pot do novega Upravnega centra Občine Log-Dragomer je bila trnova: od stečaja izvajalca AS Primus do razglasitve epidemije tik pred končanjem projekta.  Tega je občini vseeno, čeprav kasneje, kot je bilo sprva mišljeno, in z nekaj več finančnimi sredstvi uspelo realizirati.

Spomeniško zaščiteni objekt Stare šole ima bogato izročilo in je zapisan v srcih številnih občanov. Stavba, zgrajena leta 1929, je bila do osemdesetih let središče učenosti, kjer so se šolale generacije otrok. Nato je stavba do leta 2017 gostila nadobudne malčke, ki so obiskovali vrtčevske oddelke.

Občina je že kmalu po ustanovitvi usmerila svoje napore v ohranitev zgodovinskega potenciala te stavbe. Leta 2008 so tako začeli urejati etažno lastnino ter se usmerili v odkup stanovanj v zgornjem nadstropju objekta s ciljem, da bi postali edini lastniki objekta. Leta 2014 je občina odkupila manjše stanovanje, dve leti kasneje še večjega in tako postala edina lastnica objekta. S tem korakom se je odprla možnost za začetek postopkov za pridobivanje projektne dokumentacije in kandidaturo na razpisu za pridobitev sredstev za Energetsko sanacijo stavb. Septembra 2017 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in energetsko sanacijo, leta 2018 pa je bila odobrena vloga za pridobitev nepovratnih sredstev. Januarja 2018  je Občina  Log-Dragomer podpisala pogodbo za prenovo stavbe. Rekonstrukcija in energetska sanacija objekta sta bili sicer precej bolj dolgotrajni, kot je bilo predvideno, dela so se deloma zavlekla zaradi stečaja gradbinca in iskanja novega, deloma tudi zaradi korone. Dobri dve leti in pol po začetku so se dela zaključila. Z leti je stavba utrpela precejšnje spremembe in izzive,  s prenovo pa je znova zaživela in postala tudi nov Upravni center Občine Log-Dragomer, ki se razteza na 870 m2 uporabne površine. Danes v stavbi domuje Občinska uprava Občine Log–Dragomer, ambulanta splošne medicine, lekarna, Pisarna za starejše in poslanska pisarna, v pritličju pa so uredili še Spominsko sobo.


Na seznam kulturne dediščine Občine Log-Dragomer vpisanih 20 nepremičnin

Dva izmed pomembnejših občinskih kulturnih biserov, ki bi ju bilo v prihodnosti vredno obnoviti, sta cerkvi na Logu in v Dragomerju. Na Griču nad Dragomerjem stoji cerkev sv. Lovrenca, ki je po ljudskem  pripovedovanju najstarejša cerkev v brezoviški župniji. Kdaj točno je bila zgrajena, ni znano, prav tako niso ohranjeni zapisi o podobi prvotne cerkve. Sprva je bila posvečena sv. Nikolaju, enkrat med leti 1526 in 1631 pa so jo posvetili v čast sv. Lovrencu. Ime tega svetnika je bilo prvič omenjeno leta 1631. Vse do 19. stoletja je bila cerkev v nezavidljivem stanju, streha je bila stara in raztrgana, notranjost temna in vlažna, stena se je začela rušiti, pred propadom so jo ohranjali le z manjšimi posegi. Med leti 1840 in 1843 so cerkev temeljito prenovili ter nato dve desetletji kasneje oltarje oskrbeli še s slikami in svečniki. Leta 1869 je v 33 metrov visok zvonik, ki se dviga ob glavnem vhodu, udarila strela, ki je zanetila ogenj na strehi. Poškodovani zvonik so tri leta kasneje nekoliko povišali, ga pokrili s škrilo in nanj namestili strelovod. Ob obnovah cerkve leta 1976 in 1978, pri katerih je bila odstranjena prižnica in so se začela dela za napeljavo električnih inštalacij, so naleteli na osupljivo najdbo. Pod beležem in ometom so se skrivale srednjeveške freske, ki datirajo v čas med 13. in 15. stoletjem. Pod 6 centimetrov debelim ometom se je pokazala poslikava, ki se začenja na severni strani s prizorom iz legende Treh Kraljev, prikazano je slovo Kraljev od Heroda in njegove žene, motiv pa je obogaten tudi s konjeniškim prizorom. Na južni strani se nahaja pasijonski motiv kronanja Kristusa. Cerkev so leta 1985 prebelili in freske prekrili, njihova obnova vse do danes še ni bila realizirana.

Cerkev je bila zaradi zgodovinske in umetniške vrednosti z odlokom Zavoda za varstvo kulturne dediščine leta 2020 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. V KUD Kosec  v sodelovanju z Župnijo Brezovica želijo, da bi neprecenljive srednjeveške freske odkrili, jih obnovili ter tako ohranili umetniško dediščino, ki se skriva pod ometom. Zatika se pri sredstvih za financiranje, ki jih nimajo niti župnija še manj pa v društvu. Sredstva za obnovo bodo poskušali pridobiti na enem izmed javnih razpisov.

Na Občini Log-Dragomer pojasnjujejo, da je pri varovanju kulturne dediščine zagotovo pomemben izziv denar ter lastništvo. "Občina vsako leto zagotavlja sredstva za te namene, ki pa so na žalost, tako kot na ostalih področjih, omejena. Zato na Občini iščemo sofinancerska sredstva tudi za to področje. Na ta način smo na primer sofinancirali projekt Zgodovina nas povezuje.“ Kot dodajajo, skrbijo tudi za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine. “Preko razpisov je spodbujana tudi dediščina v smislu prepevanja starih ljudskih pesmi, starih iger in običajev, ličkanje koruze, košnja ter podobno. Pred kratkim smo sofinancirali projekt “Stara hišna imena", sofinancirali smo brošure, knjižice ter revije s tega področja, ki jih izdajajo v društvu Dvig. Dobili smo izjemen vpogled v zgodovino kraja in spomine na preteklo obdobje, v društvu so opisali vodne vire ter se v v nedavno izdani knjižici spomnili delovanja MePZ Dragomer,” pravijo na Občini. 


Prizadevanja za ohranitev žive kulturne dediščine

Del kulturne dediščine je tudi ohranjanje tradicije žive kulturne dediščine, ki ga v okviru pravkar končanega projekta ohranjanja starih hišnih imen negujejo v KUD Kosec. Kot nam je zaupala predsednica Kosca, Anica Vengust, so v KUD Kosec v sodelovanju z Občino Log-Dragomer izpeljali precej obsežen projekt “Kako se pri vas reče?”, ki so ga začeli v društvu uresničevati pred nekaj leti. Cilj tega projekta je bil ohraniti hišna imena kot del žive kulturne, etnološke in jezikovne dediščine, ohranitev prepoznavnosti hiš po njihovih starih imenih ter obuditev nekaterih, že pozabljenih imen. Kot pravijo v Koscu, se stara hišna imena vedno bolj izgubljajo, saj se v veliko primerih razlikujejo od priimka. Ker so tovrstna imena del dediščine, odraz zgodovine rodbine, domačije in kraja, so jih v želji po ohranitvi začeli raziskovati. Dolgotrajen in obsežen, a zelo zanimiv proces je vključeval tako pregledovanje starih kronik, listin ter druge pisne dokumentacije, pogovore z domačini in obiske starih domačij. Razkril je marsikatero zanimivo zgodovinsko podrobnost.

Kot nam je zaupala predsednica KUD Kosec, Anica Vengust, so veseli odziva ljudi, ki na tradicijo in hišna imena gledajo s spoštovanjem ter ponosom. Ti so pripravljeni z glinenimi tablicami, ki bodo visele na njihovih hišah, pristavili svoj kamenček k ohranitvi tradicije in spomina na pretekle generacije, ki so živeli v teh objektih. V Koscu so veseli finančne podpore Občine Log-Dragomer, ki je prepoznala pomen projekta in tako pomagala pri uspešni izvedbi ter opremljanju domačij z glinenimi ploščicami, ki nosijo stara hišna imena. 

V Koscu pravijo, da je bil projekt izjemno zahteven; podatke, ki so jih zbrali v brošuri, pa bodo v svojem arhivu sproti posodabljali. 

Del projekta so tudi lične glinene tablice s starimi hišnimi imeni, ki že krasijo pročelja hiš. Izdelali so jih preko petdeset. Anica Vengust dodaja, da bodo mrežo domačij, ki jih že krasijo tablice s starimi hišnimi imeni, v kratkem še dopolnili. Vsi, ki tablice še niste dobili, pa bi to želeli, se s podatki o starem hišnem imenu, podatki o rodbinah, živečih na tem naslovu, ali kakšnih drugih zgodovinsko zanimivih podatkih, do konca februarja obrnite na KUD Kosec - kud.kosec@gmail.com.


Seznam starih hišnih imen v Občini Log-Dragomer:

Pr Mežnari, Pr Gril, Pr Mark, Pr Tinet, Pr Peter, Pr Škander, Pr Jordan, Pr Blaž, Pr Grogari, Pr Grom, Pr Plestenjak, Pr Zogarju, Pr Kovač, Pr Prazar, Pr Seliškarju, Pr Martin, Pr Ferjankarjevem  Tonetu, Pr Jurij, Pr Kogovšk, Pr Blažovem  Janezu, Pr Matičet, Pr Gorjanc, Pr Vehar, Pr Koprivc, Pr Frencovem Matiju, Pr Japlovi  Mici, Pr Uršk, Pr Krojaču, Pr Gregori, Pr Škander (župnija), Pr Tadolej, Pr Petrc, Pr Martin, Pr Čimpel (Lukovica 10, od leta 1830 dalje se pojavlja priimek Marinko), Pr Lipnk, Pr Kobal, Pr Primož, Pr Kavčnik, Pr Krvinc, Pr Hace, Pr Grohc, Pr Zanoškarju, Pr Mišk, Pr Podstrmčan, Pr Dolinar, Pr Francin, Pr Lužar, Pr Miškovem Frenck (pojavljajo se priimki Čuden in Gerbec), Pr Figari, Pr Marinčič, Pr Skalar, Pr Tinet.

Seznam nepremične kulturne dediščine v občini Log–Dragomer


Dragomer: 

Arheološko najdišče pri cerkvi sv. Lovrenca – na vzpetini, na kateri stoji cerkev sv. Lovrenca, je najden poznoantični kastel.

Cerkev sv. Lovrenca v Dragomerju - po ljudskem pripovedovanju najstarejša cerkev v brezoviški župniji. Cerkev je bila zaradi zgodovinske in umetniške vrednosti z odlokom Zavoda za varstvo kulturne dediščine leta 2020 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Pokopališče Dragomer – pokopališče z zidom in vežico na severozahodni strani. Ohranjeni so nekateri starejši nagrobni spomeniki (rodbine Vrhovec, Miškova, Kvaternik …) iz 19. stoletja in kasneje.


Domačije

  • Na vasi 6 - domačijo sestavljajo: pritlična hiša (letnica 1906 na pravokotnem portalu v srednji osi), ki združuje bivalni in gospodarski del s širokim strešnim napuščem. Za hišo so zidani svinjaki.

  • Stara cesta 10 – domačijo sestavljajo pritlična hiša s kamnitim portalom (letnica 1846) in kaščo pod skupno streho, svinjaki za hišo, zidan nadstropen hlev ter lesen senik –pod. Objekti so pokriti z dvokapnicami.

  • Stara cesta 25 – domačijo sestavljajo pritlična, podolžna hiša, pribrežni objekt kašče in preužitarske hiše, zidan hlev z opečnimi mrežami v zatrepih in širokim napuščem ter lesen senik – pod s konca 19. stoletja.


Kapelica sv. Antona Padovanskega – odprtega tipa, sezidana 1895 kot votivna. Kamnita stebra, izvirna zunanja ureditev ter kovani ograji. Poslikava A. Jebačina, njegova je tudi oljna podoba v oltarni zastekljeni niši z lesenim kipom svetnika.

Kapelica Žalostne Matere Božje – odprti tip, preprosta členitev, stebra iz ometa. Postavljena leta 1877, obnovljena leta 1996. Oltarni del je zastekljen, v notranjosti se nahaja večja, kvalitetnejša Pieta.


Log:

Arheološko najdišče pri Sv. Janezu – sledovi prazgodovinske poselitve, dvojni nasip gradišča okoli cerkve sv. Janeza Krstnika. Lokacija je bila morda poseljena tudi v rimski dobi.

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Logu - Cerkev je bila najverjetneje zidana že v 14. stoletju, zagotovo pa je stala že leta 1526, o čemer priča zapisnik o cerkvenih dragocenostih.


Domačije:

  • Domačija Loška 20 – nadstropna zidana hiša – nekdanja furmanska gostilna in nadstropno gospodarsko poslopje. Hiša ima stilno oblikovane in členjene fasade, na vhodnem portalu je letnica 1862.

  • Hlev pri hiši na Loški 22 – v pritličje hleva vodijo trije vhodi s kamnitimi portali (letnica 1863). Pod strešnim napuščem nad vzhodno fasado so opečne dekorativne mreže. Gospodarsko poslopje pokriva streha s čopi.

Podvoz na Logu – betonski podvoz iz leta 1952 z vsekom za opuščeno železniško progo.


Spomenik padlim v NOB - spomenik, odkrit leta 1975, stoji ob loški trgovini. Sestavljajo ga štirje betonski krogelni odseki, z vrhov zasidrani v tla. Na zgornjih ravnih površinah so postavljeni manjši kvadri z imeni padlih v NOB iz Loga in sosednjih krajev.

Spominska plošča Dolomitskemu odredu

Upravni center Občine Log–Dragomer (Stara šola)

Toplar pri hiši Loška 21a - toplar s štirimi zidanimi stebri, ki mu je priključeno: en par oken z lesenimi stebri, stegnjen kozolec in še lesen toplar na kozla. Pod zatrepom v dveh vertikalnih nivojih so opečne mreže. Zgrajen sredi 19. stoletja.


Lukovica:

Domačija Vrhniška 4 - pritlična hiša združuje bivalne in gospodarske prostore (letnica 1853 na kamnitem portalu), nadstropno gospodarsko poslopje z opečnimi mrežami in lesen pod, ki se ga drži še en gospodarski objekt.


Hiša Pod gradom 32 – nadstropna hiša pravokotnega tlorisa. Neoklasično oblikovane fasade, štirikapna streha z oblikovno členjenimi dimniki in krovskimi dodatki iz 19. stoletja.

Kapelica na Lukovici - kapelica odprtega tipa. Oltarna niša je prazna, zaprta z leseno zastekljeno zaporo. Arhitekturno členjeni zidci atike, prednja stebra in podstavki so kamniti; iz 19. stoletja.

Kot pravijo na Občini, je izzivov na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine veliko. V prvi vrsti je eden izmed največjih zagotovo denar. “Prioriteta na področju varovanja kulturne dediščine je odvisna od več dejavnikov, vključno s sprotnimi potrebami, finančnimi možnostmi in dolgoročnimi cilji. Občina ima v načrtu izdelavo strategije za področje kulture, v kateri bi bile te prioritete jasno opredeljene. Med izzivi na tem področju so lahko denarni viri, saj so sredstva za ohranjanje kulturne dediščine omejena. Kljub temu občina vsako leto zagotavlja sredstva za ta namen, vendar bi bilo idealno, če bi bila na voljo večja finančna podpora. Pomembno je tudi iskanje sofinancerskih sredstev, ki bi omogočila izvajanje projektov na tem področju. V skladu s tem bi prioriteta lahko vključevala tako fizično ohranjanje kulturnih objektov kot tudi promocijo nesnovne kulturne dediščine: ljudske pesmi, običaji in tradicije,” so nam razložili na Občinski upravi Občine Log-Dragomer. 

V. L., foto: V. L. 




Oglejte si tudi