Območje sanacije je bilo glede na geološko-geomehanske in geometrijske značilnosti izkopa ter potreb po zavarovanju posameznih delov plazovitega območja razdeljeno na tri odseke, načrt izvedbe podpornih ukrepov pa je bil prilagojen precejšni prostorski omejenosti vzdolž aktiviranega plazu. Kot smo izvedeli, so v fazi načrtovanja preverili več različnih možnosti za zavarovanje območja plazu, vendar so glede na učinek, predvsem pa možnosti izvedbe, izbrali rešitev z izvedbo kamnite zložbe, ki bo opravljala vlogo težnostne varovalne konstrukcije. Ta je bila izvedena v treh tipih, in sicer s kamnito peto, brez kamnite pete ter z armiranobetonsko peto in AB piloti.
Kamnita zložba ščiti pred plazenjem
Dela za sanacijo plazu so se začela z ureditvijo popolnoma nove dostopne poti za delovne stroje, dela pa so se nadaljevala z gradnjo kamnite zložbe in pilotov fi 40 cm. Kamnita zložba je bila izvedena iz kamnitih blokov nepravilnih oblik, ki so bili z betonom povezani v homogeno celoto. »Razmerje med volumnom kamnitih blokov in volumnom polnilnega betona znaša 60:40. Kamnita zložba je izvedena po principu kontaktne gradnje. Zaledna (izkopne) površina zložbe je izvedena v naklonu 2:1, prednja (vidna) površina pa je izvedena v naklonu 3:2. Temeljni del kamnite zložbe je izveden iz litega betona kvalitete C25/30 v debelini do pol metra,« so nam o tehničnih podrobnostih sanacije povedali na Občinski upravi. Kamnita zložba je bila v srednjem delu, na dolžini 21 metrov izvedena dvonivojsko, v tem delu je zgornja zložba visoka 2,5 metra. Na območju, kjer so plaz sanirali z armiranobetonsko peto je ta povprečno široka 2,65 metra in visoka 1,5 metra, za dodatno stabilnost pa skrbijo še armiranobetonski piloti. Na trasi v dolžini 25,5 metrov je bilo vgrajenih 41 AB pilotov. »Armiranobetonski piloti so premera fi 40 in vgrajeni v medosnem razmaku e=60 cm ter dolžine 8 metrov. Polovica celotne dolžine pilota je vpeta v trdno hribinsko podlago, AB piloti pa so obravnavani kot konzolni in služijo za preprečitev nadaljnjega drsenja gmote plazu po relativno globoki drsini,« so nam še pojasnili naši sogovorniki.
Poskrbeli za odvodnjavanje
V sklopu sanacije je bilo urejeno tudi meteorno odvodnjavanje. Odvodnjavanje na območju spodnje zložbe je bilo izvedeno tako površinsko kot globinsko. »Površinsko odvodnjavanje je izvedeno z betonskimi kanaletami za krono zložbe. Kanalete se zaključijo v zbirnem jašku na obeh koncih zložbe. Globinsko odvodnjavanje je izvedeno z drenažnimi cevmi in izcednicami, ki služijo kot iztok vode iz zaledno položene drenažne cevi.« Na stiku škarpe in nove občinske poti je po celotni dolžini vgrajena betonska mulda, ki služi odvodnjavanju površinske vode s čela zložbe in drenirane vode iz iztočnic do zbirnega jaška.
Na sanacijo čakali deset let
Septembra 2010 so dobršen del Slovenije prizadele katastrofalne poplave, ki se jim nismo izognili niti v občini Log - Dragomer. Poplavljali sta Malenščica in Molščica, V Dragomerju Pod Lovrencem pa se je utrgal plaz v dolžini 66 metrov ter širini od 14 do 21 metrov, ki je ogrožal dve stanovanjski hiši in spremljajoče objekte. Spomladi leta 2020 se je odprla možnost sofinanciranja sanacije s strani Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Na Občini so možnost zagrabili z obema rokama, izvedli potrebne postopke, se prijavili na razpis in jeseni z ministrstvom podpisali 112 tisočakov težko pogodbo o sofinanciranju. Občina je izvajalca za sanacijo plazu Pod Lovrencem izbrala poleti po postopku oddaje naročila male vrednosti. Ponudbo so oddali štirje izvajalci, cene za sanacijo pa so se gibale od 119.004 do 169.692 evrov brez DDV. Izbran je bil najcenejši ponudnik, Komunalne gradnje v skupnem nastopu s Komunalo Slovenske Gorice, ki je dela opravil za 119 tisočakov. Občina je krila stroške davka, dodatnih del, gradbenega, projektantskega in geomehanskega nadzora, koordinacije in pripravo dokumentacije, večinski del projekta pa je bil pokrit s sredstvi Ministrstva za okolje in prostor.
V. L.
Foto: Občinska uprava
