Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Za poklic duhovnika sem se odločil v Župniji Brezovica

Prvo nedeljo v avgustu je letošnji novomašnik g. Gregor Bregar, naš novi duhovni pomočnik, ki izhaja iz Župnije Ljubljana – Šentvid, prvič maševal na Logu. Drugo nedeljo prvič v  Vnanjih Goricah, na Gulču. Na Veliki Šmaren pa slovesno ponovil novo mašo v farni cerkvi na Brezovici.

 

V kratki predstavitvi tudi za ta portal pa je povedal: »Izhajam iz štiričlanske družine. Moja življenjska pot je potekala v povezanosti z župnijo. Kar se je dogajalo v župniji, od verouka, ministriranja in drugega mi je bilo v srcu vedno blizu, v letih srednje šole in kasneje, pa se mi je veliko življenjskih vprašanj vrtelo okoli Boga. Odnos z Njim mi je bil pomemben, čeprav sem velikokrat trčil na nerazumljive dileme. Druga plat mojega odraščanja je bila povezana z zanimanjem za »naravne pojave« in razne naprave – kako delujejo. V pozni srednji šoli je to zanimanje prevladalo in rekel sem si: Ne bom mogel živeti, če ne bom zvedel določenih vprašanj iz naravoslovja. Zato sem se vpisal na študij fizike. Ta me je zelo »potegnil« in zanimanje še poglobil. Splet okoliščin me je po zaključku študija pripeljal do službe profesorja fizike na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer sem delal 5 let, tik do vstopa v bogoslovje leta 2013.
Če se nekoliko pošalim, lahko rečem, da sem tudi jaz vstopil v bogoslovje takoj po gimnaziji, četudi s tridesetimi leti.

In kje je sedaj duhovništvo in Božji klic? Rečem lahko da posebej in načrtno o duhovništvu z izjemo nekaj mesecev v gimnaziji nisem razmišljal. Pomembne spremembe v meni so se zgodile v letu pred vstopom, ko sem sam bival v stanovanju v drugi župniji (Brezovica pri Ljubljani). Spomnim se, da se je dogajanje začelo s pobudo neke redovnice, ki je vodila duhovne vaje za birmance (jaz sem bil animator), naj za birmance molimo. Res sem začel z desetko na dan. Počasi sem prepoznaval toplino Božje ljubezni, ki se mi je odpirala v molitvi. Sčasoma sem vedno več časa in za vedno več ljudi molil rožni venec. Pomembno mesto je imelo tudi spreobrnjenje moje pokojne babice, ki je večino časa preživela ločeno od Cerkve, na koncu pa se je z Njo spravila. Umrla je 4. avgusta (god sv. Janeza Vianeya – zavetnika župnikov). Lahko rečem, da sem sčasoma v molitvi vedno globlje prepoznaval kako me ima Jezus rad in kako je čudovit. V meni je rasla želja, da bi mu na to ljubezen odgovoril, vendar je bil boj zelo hud. Bil sem namreč zelo navezan na to, da bi se poročil in imel družino. Po tem boju, za katerega sem prepričan, da ga nisem zmagal jaz, ampak Božja moč, se je v meni v globini vse umirilo in lahko rečem, da mi nič ne manjka. Imam to izkušnjo, da kdor skoči v prepad odpovedi zaradi Boga, že na tem svetu prejme 100-krat toliko »hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv« itd. Je res. Vredno je poskusiti!«

Gospodu Gregorju želimo, da bi se tudi v naši župniji in v obeh občinah dobro počutil in smo hvaležni tudi Bogu, da ga imamo.

Vnanje Gorice, 14.8.2019

 

Drago Stanovnik

Oglejte si tudi