Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
12°C
JUTRI
16°C
4°C
Oceni objavo

Pogovor z mladim umetnikom Davidom Sipošem

Od smrti nadškofa Antona je minilo dobrih petdeset let, zato ga mlajši rod ne pozna. Poleg tega je bil eden tistih osebnosti, ki v javnosti spomin nanje ni mogel zaživeti. Njegovi sodobniki pa so ga ohranjali v spoštovanju in občudovanju, kajti bil je izreden kot človek in kot škof. Bog ga je obdaril s talenti, ki so mu v zapletenih in grobih razmerah med vojno in po njej pomagali, da je trdno stal, modro in zanesljivo vodil nadškofijo in zanjo veliko pretrpel. Vsem vernim tistega časa je bil kakor skala in svetilnik. Svetniške poteze njegove osebnosti so spodbudile začetek postopka za njegovo beatifikacijo. V času, ko spoznavamo doslej prikrite velike osebnosti našega naroda, je Vovkov odbor želel, da tudi nadškofa Vovka spozna vsa slovenska javnost. Tako je iz spominov in pričevanj nastal tudi dokumentarni film o njem. Pripravila ga je ekipa Davida Sipoša. V soboto, 27.1. 2018 je bil film predvajan tudi na Brezovici in ob tej priložnosti je nastal tudi pogovor, ki je objavljen v nadaljevanju.
 David prosim vas za, kratko predstavitev.

Odraščal sem na Ptuju, kjer sem na obrobju mesta večino časa preživel s knjigo v rokah ali pa v naravi. Že ob šolanju na klasični gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru sem s sošolci začel z gledališkimi igrami in igranimi filmi, ki so privabljali dijake celotne šole. Navdušenje nad filmskim svetom me je poneslo v ZDA, kjer sem si v filmskih produkcijah nabral dodatnih izkušenj.

S čim se ukvarjate?

Že od nekdaj so me zanimale zgodbe iz daljne ali manj daljne zgodovine. Moj igrani filmski projekt »Kresnik: Ognjeno izročilo« je obudil stare slovenske legende in se v zgodovino zapisal kot prvi slovenski film predstavljen na platformi za množično financiranje Kickstarter. V zadnjih letih sem v produkciji Studia Siposh režiral vrsto biografskih dokumentarnih filmov o pomembnih možeh zgodovine slovenske Cerkve: Janez Frančišek Gnidovec, dr. Jožef Smej, Anton Vovk.

Kakšni so odzivi na film Goreči škof? Ste zadovoljni z odzivom?

Prva premierna projekcija dokumentarnega filma Goreči škof je bila 14. junija 2017, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Dvorana je pokala po šivih, ljudje pa so ob koncu film nagradili z dolgim bučnim aplavzom. Včasih težko govorim o odzivi, saj do mene vedno pridejo v prečiščeni in strnjeni verziji. A tokrat sem posredno dobil eno precej zanimivo pohvalo in sicer je filmski ustvarjalec rekel, da je ta film takšen, »kot da bi Peter Jackson posnel nekaj za RKC«. Večje pohvale si ne morem predstavljati.

Podobno, kot na Viču, je bilo tudi 27.1.2018, v Marijinerm domu na Brezovici.

"Vse od premiere pa do danes se je film o škofu Vovku predvajal še več kot 40-krat po vsej Sloveniji, dosegel pa je tudi Slovence v ZDA in Argentini. S filmsko ekipo se zavedamo, da je film dokončan šele takrat, ko je viden in smo zato veseli, da si ga ljudje s takšnim veseljem ogledajo. Film vedno tudi vzpodbudi debato o velikih možeh iz zgodovine in polpretekli slovenski zgodovini. Film se je udeležil že več filmskih festivalov, na dveh filmskih festivalih v ZDA pa je tudi zmagal kot najboljši dokumentarni film."

Zakaj kot res mlada ekipa, v dokumentarnih filmih predstavljate do sedaj zapostavljene velike Slovenke in Slovence? , s pomočjo

V zadnjih letih smo v ekipi obdelali že več pomembnih zgodb slovenske Cerkve in v dokumentarne filme pretopili vse od Janeza Frančiška Gnidovca, dr. Jožefa Smeja pa do nadškofa Antona Vovka. Slovenska Cerkev do pred kratkim filmskega medija ni izkoriščala v meri, kot bi ga lahko in mislim, da se je končno prebudil močan čut, da je to medij prihodnosti in da so te teme vredne dokumentarnih filmov. S svojimi pričevanji pa dragocenost povečujejo tudi še žive priče, ki jihzaradi njihove startosti, kmalu ne bo več med nami. Po mojem mnenju gre za izjemne zgodbe velikih ljudi, od katerih se lahko naučimo marsikaj.

So mladi danes sploh dovzetni za resnico o tem, kaj se je dogajalo v času komunističnega režima?  

So in niso. Rekel bi, da smo na srečo (ali nesrečo) že v času, ko si mladi o tem več ne belijo glave. Pri filmu Goreči škof smo se trudili predstaviti dejstva, ki so nadškofa Vovka definirala zgodovinsko, po drugi strani pa smo veliko pozornosti posvetili njegovi osebnosti. Gre za moža, ki je bil pravi steber slovenske Cerkve v časih, ki Cerkvi ni bil naklonjen. Ljudje se ga še danes radi spominjajo predvsem po zakramentu svete birme, ko jih je v mladih letih pobirmal. Prav tako še danes v njihovih spominih odmeva njegov mogočen glas, ki je odmeval v cerkvah, kjer je deloval.

V predstavitvi filma uvodoma zapišete, da je dokumentarni film o nadškofu Antonu Vovku »pripravljen na sunke vetra z vseh strani«. Kaj ste s tem mislili?

Ustvarjanje dokumentarnega filma je dolg in zahteven proces, ki zahteva od ustvarjalcev veliko poglobitve v obravnavan lik. Od raznoraznih pričevalcev, zgodovinarjev in drugih, ki se z njim ukvarjajo znanstveno, smo slišali pripovedi o njegovi osebnosti, veliko pa tudi o okoliščinah, v katerih je deloval. Ker gre za dokumentarni film smo stremeli k resnici, k čim bolj objektivnemu risanju pomembnejših zgodovinskih okoliščin, obenem pa poskušali zajeti v film tudi osebna pričevanja, ki filmu dodajajo subjektiven pogled na njegov lik. Ker film zelo preudarno opisuje vse te stvari, smo prepričani, da bo film kos zobu časa in sunkom vetra, ki bi nekatere stvari raje predstavili drugače.

V filmu je sicer jasno prikazan lik in delo nadškofa Antona Vovka, pa tudi krut komunistični režim. Zakaj ste se odločili zamolčati imena takratnih odgovornih za ta krut zločin storjen nad njim?

Pri ustvarjanju filmov imamo vedno pred seboj raznoliko publiko. V prvi vrsti smo našli poklicanost za ustvarjanje filmov v tem, da ljudje vidijo zgled velikega človeka, ki jim daje moč in inspiracijo, da tudi samo naredijo kakšen pogumen korak naprej v svojem vsakdanu. Če si tak film ogledamo le za to, da bi izvedeli podatke, je bolje, da preberemo kakšno knjigo in v njej izvemo še desetkrat več informacij, ki jih v film zaradi časovne omejitve ne moremo vključiti. Po drugi strani pa filmu narekuje potem tudi čustvena dramaturgija. Vedno si predstavljam, kako bi film gledal nekdo, ki slovenskih razmer in obravnavanega lika ne pozna. Mislim, da smo s tem filmom uspeli ujeti v film velikega Slovenca, vse eno pa naredili univerzalen film, ki bo nagovarjal doma in po svetu.

Je biti danes kristjan nekaj pozitivnega? Ali smo še vedno 'drugorazredni' državljani?

Če živimo spoštljivo do drugih, je to nekaj pozitivnega. Kaj si pa mislijo drugi o nas, pa nas je že sam Anton Vovk naučil, da moramo »Stati trdno kakor hrast na poljani, ki je pripravljen na sunke vetra z vseh strani.«

Kje je mogoče kupti vaše filme in posnetke? (kontakt in spletna stran)  

Večino filmov si je mogoče ogledati v celoti na spletni strani www.siposh.com, najnovejša filma Kaplja na vedru in Goreči škof pa sta trenutno na voljo samo na DVD-ju, ki jih je mogoče kupit v škofijskih knjigarnah ter ob projekcijah v različnih krajih po Sloveniji. Datume in lokacije projekcij filma Goreči škof je možno najti na www.antonvovk.si. Filma se bosta v kratkem predvajala tudi na TV Slovenija.

Vaši načrti za delo v naprej?

V ekipi se trudimo, da bi v Slovenijo in svet prinesli še druge zgodbe, ki jih iz raznoraznih razlogov še nismo slišali. V nastajanju je več zanimivih projektov, za katere se nam zdi, da bodo prinesli svež pogled na obdobja in osebe iz slovenske zgodovine, med njimi blaženi Alojzij Grozde in pisatelj Franc Ksaver Meško. Veseli smo, da lahko pripovedujemo zgodbe ter da nas publika vedno znova opomni, da si želi še več takšnih in podobnih filmov.

 

Iskrena hvala za pogovor. Tudi v naprej želim vam in vsem vašim veliko uspeha pri delu in v življenju.

 

Vnanje Gorice, 31.1.2018

Pogovarjal se je Drago Stanovnik

Oglejte si tudi