Sokrajani občine Log - Dragomer, pa tudi širša javnost, vas najbrž poznajo kot zborovodjo otroškega pevskega zbora OŠ Nove Jarše. Kdaj in kako je prišlo do ideje in oblikovanja tega zbora?

Pred približno 16 leti me je nekdanja ravnateljica vprašala, ali bi prevzel otroški pevski zbor na šoli. Takrat je pelo približno 7 otrok. Cilj je bil pri otrocih vzbuditi željo za petje. Najprej smo malo razmišljali, kaj bi se dalo narediti. Otroci so se priključevali in ko je bila zasedba 25, 30 otrok postavljena, smo začeli prepevati. Relativno hitro smo ugotovili, da se okoli nas dogaja toliko stvari, da lahko začnemo raziskovati in odkrivati tudi drugačno glasbo. Tako smo pristali pri popularni glasbi, zimzeleni, pop in rock glasbi. Jaz sem, odkrivajoč zgodbe na hodnikih naše šole, želel vzpostaviti vzporednico med njihovim dogajanjem in zgodbami v glasbi. Prišli smo do tega, da se dogajajo zelo podobne zgodbe. Iskali smo sporočilno vrednost v besedilih in ugotovili, da je veliko glasbe, ki skozi besedila ponuja sporočila, ki so pomembna tako za nas (otroke iz pevskega zbora) kot tudi za odrasle. Skozi petje in razumevanje teh besedil lahko otroci pokažejo, da se lahko, kljub svoji starosti, pogovarjajo o določenih temah, ki jih obkrožajo.

Izbor pesmi torej temelji na vsebini, sporočilih, ki jih te nosijo?

Tako je. Pesmi izbiram glede na aktualno dogajanje v bližnji in širši okolici. Veliko je tabu tem, o katerih se nerado govori, ki bi se jim najraje izognili, vendar se je izkazalo, da se je ravno o takšnih temah treba največ in najbolj konkretno pogovarjati.

O katerih temah je govora?

Ljubezen, ki je gonilo življenja, potem žalost, jeza, strah, smrt, zbadanje …

Obravnavate teme, ki so težke tudi za odrasle. Koliko so stari otroci v pevskem zboru?

V pevskem zboru OŠ Nove Jarše pojejo otroci od prvega do petega razreda, torej od šest do dvanajst let, nekaj pa je tudi starejših. Do sedaj ni bil nihče, ki bi želel sodelovati, izključen.

Kakšni pa so odzivi otrok na te teme?

Sprva je bilo kar nekaj pomislekov s strani otrok. Ko smo se pogovarjali o smrti, so na primer rekli: »Ne nas strašiti …« Pri izbiri skladb izhajam iz tega, da obravnavajo teme, o katerih otroci imajo neko površinsko znanje, ampak se o tem ne govori, ker si tega nihče ne želi. Soočiti se s temami, ki so za nas boleče, ki so nam neznane ali pa strašljive, pa je pomembno ravno zato, da se lahko s tovrstnim znanjem oborožimo in vemo približno, kako reagirati v določenih situacijah. 

Ob koncu šestdesetih let je bila zelo popularna pesem Oda Ireni, ki so jo izvajali Mladi levi. Ta pesem ni nastala, ker bi nekdo kar tako spisal neko besedilo, ampak zaradi dveh dogodkov, ki sta se zgodila v zelo kratkem času - dve deklici sta bili v istem obdobju umorjeni. Ena je bila avtoštoparka, druga pa majhna deklica, ki jo je sovaščan pokončal in skril pod hlodi. Takrat je javnost to zelo pretreslo, zato so Mladi levi napisali to pesem, h kateri so, zaradi melanholičnega glasu, pozvali Tomaža Pengova, da jo zapoje. Ta pesem je takrat dobila kultni status. Ko sem otrokom predstavil ozadje te pesmi, so bili šokirani. Otroci so, ko so prišli domov, po spletu začeli brskati o ozadju te pesmi in na naslednjih vajah povedali, kaj vse so prebrali. Sporočilnost pa je tu zelo pomembna. S to pesmijo bi radi sporočili vrstnikom, da ne smejo zaupati vsakomur, sploh pa ne neznancem, naj se ne približujejo vozilom, ki se ustavijo in iz katerih jih vozniki sprašujejo po nekih informacijah, saj nikoli ne vedo, kaj se jim lahko zgodi. To je sporočilo, ki so ga otroci prejeli skozi pesem in bi ga želeli prenesti na vrstnike. 

Pogovarjali smo se tudi o drogi. Nekateri zanjo še niso slišali, nekateri so se z njo že srečali … Ko smo se učili pesem Beli prah skupine Niet, smo se veliko pogovarjali o tej temi. Govorili smo o tem, kaj droga prinese posamezniku in družbi, kaj lahko naredi družini, koliko prijateljev lahko zaradi droge izgubimo … Obravnavali smo težke teme, ampak smo našli način, kako se o teh zadevah pogovarjati. Govorimo pa tudi o ljubezni in sreči. O tem, zakaj ima smisel vztrajati, zakaj je smiselno z nekom navezati stik. Razmišljamo tudi o tem, da če si drugačen, še ne pomeni, da je s teboj kaj narobe, ne pomeni, da si kriv in nezaželen.

Prizadevate si torej, da bi otroci razumeli dogajanje, ki jih obkroža, da bi znali prepoznati krivice, se z njimi spopasti in biti strpni. Kako pa je s strpnostjo in povezovanjem znotraj zbora? Med najmlajšimi in najstarejšimi pevci je velika starostna razlika. Kako delujejo kot skupina?

Skupina je našla svoj način medsebojnih odnosov. Prišli smo do obdobja, ko meni ni več treba skrbeti za neke tehnične zadeve, ampak so to prevzeli kar otroci. Pred vajo gredo starejši otroci po mlajše, pripravijo razred za vajo … Najboljše sporočilo o njihovih odnosih pa dobiš, ko na hodniku vidiš starejše in mlajše otroke, ko se srečajo izven vaj in se objamejo ali si dajo petko. Lansko leto, ko smo šli na piknik, smo imeli sicer veliko spremljevalcev, ampak so to nalogo samoiniciativno prevzeli starejši otroci. Skupaj so se igrali, se žogali in šli na sladoled. Namesto neke tekmovalne energije, ki je med različnimi generacijami pogosta, je med njimi sodelovalna energija. To pa je tisto, po čemer se naš zbor razlikuje od marsikaterega drugega zbora.

Kakšen pa je pogoj za vključitev v pevski zbor?

Avdicije, ki bi preverjala posluh otrok, ni. Vsi, ki želijo sodelovati, so dobrodošli. Obstaja pa pogoj, in sicer morajo otroci redno obiskovati vaje. Ko se otrok odloči, da bo sodeloval pri pevskem zboru, je seznanjen s pogoji, kaj vse to nosi s seboj, torej vaje dvakrat na teden, ne glede na to, kakšno je vreme. Zunaj se otroci igrajo v snegu, kepajo, delajo snežake, mi pa smo notri, gledamo skozi okno in pojemo, zunaj je sonce, otroci igrajo nogomet, preskakujejo kolebnico, mi pa notri pojemo. Otroci imajo na voljo en mesec preizkusnega obdobja, ko se lahko odločijo, ali bodo sodelovali ali ne. Ko sprejmejo to odločitev, pa lahko nehajo le pod pogojem, da starši napišejo odločitev, da njihov otrok ne želi več peti v pevskem zboru.

Otroški pevski zbor OŠ Nove Jarše – Rock mulčki je znan tudi po sodelovanju z znanimi slovenskimi glasbeniki. Kako je prišlo do tega?

Vsebine za prvi koncert smo iskali pri skupinah, ki so bile relativno uveljavljene, predvsem pa je bilo naše vodilo vedno sporočilnost. Ko smo prvič snovali koncert, smo dobili odbito idejo, da bi k nastopu povabili znane glasbenike. Želja je bila, da se nam kdo od njih pridruži, drugo bomo pa sami. Izkazalo pa se je, da so bili vsi zelo razumevajoči in so izrazili pripravljenost peti z nami na odru in to je bila za otroke največja nagrada. Otroci, ki so sedaj v 7. ali 8. razredu, imajo knjižico, v njej pa avtograme z nastopajočimi, kar je zanje največja nagrada, torej peti z njimi, se slikati z njimi in dobiti avtogram v zakulisju.

Kako je prišlo do dobrodelnega koncerta? Od kod ideja?

Do koncerta je prišlo na pobudo otrok. Glede na to da imamo veliko pogovorov na temo, zakaj se nam dogajajo razne krivice, so otroci sami prišli na idejo in so rekli: »Ali bi lahko mi naredili nekaj za nekoga?« Izrazili so željo, da bi kaj pripravili, zbrali nekaj denarja in bi lahko vrstnike obdarili s kakšno malenkostjo. Potem pa so prišli na idejo, da bi naredili kar koncert, s katerim bi lahko pomagali otrokom. Kar bi zbrali, bi donirali otrokom, ki to najbolj potrebujejo. Ker smo iz moščanskega okoliša, je prvi koncert zrastel v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. To je bilo leta 2015. Od takrat naprej pa sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Slovenije.

Ko govoriva o dobrodelnem koncertu, moram izpostaviti še dve osebi, brez katerih si naših koncertov ne predstavljam, to sta Urban Grabenšek, ki je naš glasbeni spremljevalec, alfa in omega, džuboks, ki obvlada kitaro in klavir, in pa Maja Pavlin, brez katere si ne predstavljam, kako bi vse skupaj izpeljali. Skrbi za stike s skupinami, za komunikacijo in dogovarjanje z njimi, za predstavitev našega koncerta in se dogovori za sodelovanje.

Zanimivo je, da otroci, poleg pesmi v slovenščini, pojejo tudi pesmi v angleškem jeziku. Na lanskem koncertu, na primer, so tudi najmlajši peli pesem Nothing else matters.

Mi na konkretnem primeru dokazujemo, da lahko tudi šestletniki prenesejo sporočilo v tujem jeziku. Potrebno je več vaj, ampak ko otroku razložiš sporočilo pesmi in mu jo na pravi način predstaviš, seveda je bilo treba besedilo predstaviti fonetično, otroci zadevo hitro razumejo in se je relativno hitro naučijo. Nothing else matters ni edini komad, letos bomo peli Creep od Radiohead, v programu imamo tudi Wish you were here od Pink Floyd. Vse pesmi pa so izbrane glede na sporočilo.

Zadnji dve pesmi bomo slišali tudi na letošnjem dobrodelnem koncertu 9. junija na Kongresnem trgu. Na koncertu bodo sodelovali številni znani glasbeniki, namenjen bo široki množici, prav tako pa ga bo snemala in predvajala Televizija Slovenija. Kako se otroci na to pripravljajo? Kaj to zanje predstavlja?

Letos bo potreben miselni in prostorski preskok. Do sedaj smo imeli skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije dva koncerta v Cankarjevem domu, letos pa bo ta koncert na Kongresnem trgu. Gre za večji in odprt prostor. To pa je za nas velik izziv. Zdaj smo v fazi priprave na koncert, ko se nam vaje podaljšujejo. Otroci bodo med koncertom na odru stali dve uri skupaj, kar ni mačji kašelj. Pred tem pa bodo morali opraviti še generalko, tonsko vajo … To pomeni, da bodo tisti dan aktivirani šest ur. V tem časovnem obdobju morajo opraviti kup nalog. Tu pa je treba upoštevati, da se ne znajo šparati. Vse delajo na polno. Zato moramo poskrbeti, da bodo imeli vse, kar potrebujejo, pri čemer je ključnega pomena motivacija. Zanje je pomembna ideja, da bodo s tem koncertom naredili nekaj za vrstnike, to se jim zdi super dobro. Zanimivo in pomembno jim je tudi, da bodo spoznali določene glasbenike, da se bodo z nekaterimi ponovno srečali in se fotografirali, to jim tudi veliko pomeni.

Otrokom gre torej za petje, druženje, veseli jih, da lahko s svojim koncertom pomagajo otrokom v stiski, navdušujejo jih nova poznanstva z znanimi glasbeniki … Kaj pa je vaš motiv? Vodenje pevskega zbora, ki je več kot le zbor, in prirejanje koncertov velikih razsežnosti zahteva veliko časa, truda in delovnih ur. Zakaj se vam to zdi pomembno?

Nikoli nisem deloval po ključu najmanjšega odpora. Vedno sem iskal odgovore še kje drugje, iskal sem drugačne poti, saj verjamem, da je možno narediti tudi takšne stvari, za katere večina pravi, da so nemogoče.

Srečujem se tudi z odpori, kritikami, zakaj pojemo takšno glasbo, saj naj bi bila otroška glasba primernejša. Pa je res? Na primer pesem z besedilom: »Zima, zima bela, vrh gore sedela, pa tako je pela, da bo Mirka vzela, ker Mirko nič ne dela …« Če to pesem prenesemo v strip ali risanko, ugotovimo, da to, da ga bo zima vzela, ne govori o ničemer drugem, kot o smrti. Je to otrokom blizu? Prav tako je strašljivo, kot pesem od Dan D, ki jo prav tako pojemo – rekli so mi, da sem kurbin sin. Mi besed kurbin sin ne odpojemo, ampak damo na mestih, kjer se besedi pojavita, roko pred usta in tako sporočamo, da je nasilje nesprejemljivo, da so kletvice nesprejemljive, da je zbadanje nesprejemljivo. To sporočilo se mi zdi zelo pomembno.

Na prvi vaji, ko sem se odločil, da bomo peli to pesem, sem najprej otroke vprašal, kdo od njih še nikoli ni bil ozmerjan. Nihče ni dvignil roke. Naj povem, da jih je bilo takrat 65 v zboru, danes jih je že 100. No, potem pa smo se pogovarjali o tem, s čim vse so jih zmerjali in so povedali grozne stvari, od vseh zaničevalnih besed, kot so lenoba, prasec, revež, čefur, raztrganec … to so besede, s katerimi se otroci vsakodnevno soočajo. Misliti, da ta besedila za otroke niso primerna, ne drži. Seveda pod pogojem, da se z njimi o tem pogovarjamo. Poslušati pesem samo po sebi brez razmišljanja nima smisla, razen če se želimo zgolj sprostiti, zdivjati ali pa se odklopiti in ne razmišljati o ničemer.

Na koncertu bodo glavne zvezde otroci iz otroškega pevskega zbora OŠ Nove Jarše – Rock mulčki, ki bodo na odru ves čas. Pri posameznih pesmih pa bodo k petju povabili tudi svoje goste – znane slovenske glasbenike. Zakaj je, poleg premišljene vsebine in udarne glasbe, koncert še vreden obiska?

Naj povem, da so bili vsi naši koncerti do sedaj razprodani in polni. Na koncertih so z nami na odru vrhunski slovenski glasbeniki. Letos bodo z Rock mulčki zapeli Grega Skočir, Hamo, Dan D, Orlek, Neisha, Tinkara Kovač, Tina Marinšek, Klemen Klemen in novi bendi v meteorskem vzponu, kot so Mrfy, BO!, Koala voice. Kdo se ob tem ne bi želel zabavati? Prepričan sem, da lahko vsakdo najde nekaj zase. Hkrati pa si želimo pokazati, da rock glasba ne umira, ni zastarela, ampak se prebuja. Koncert bo dobrodelen. Vsa zbrana sredstva, ki bodo na dan koncerta donirana, bodo namenjena letovanju otrok, ki si počitnic ne morejo privoščiti, v okviru humanitarnega programa Pomežik soncu. Ogled koncerta je brezplačen, zato vabljeni vsi, ki vam je ta glasba všeč. Vi boste z nami, mi pa bomo z vami in bomo delili srečo ter pozitivno energijo.

Neja Marković, foto: Jaka Fefer