V okviru projekta PoLJUBA, katerega osrednji cilj je obnovitev in ohranjanje mokrotnih travnikov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je dr. Tatjani Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU uspel izreden dosežek – uspešna gojitev in prenos več kot 120 osebkov barjanskega okarčka v Naravni rezervat Iški morost, kjer vesta zadnjih deset let ni bila več opažena.
Do leta 1990 je vrsta raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 dalje pa le še njegov jugovzhodni del. Površina življenjskega prostora barjanskega okarčka se je v zadnjih 18 letih zmanjšala za 92 %, velikost populacije pa za 75 %. Ta, v osrednji Sloveniji zadnja populacija, je ocenjena na približno 400–500 osebkov.
Z namenom preprečitve izumrtja vrste v osrednji Sloveniji so v letu 2019 v okviru omenjenega projekta pričeli z gojenjem za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Sočasno je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v upravljanje pridobil ključna zemljišča, na katerih z ustreznim gospodarjenjem (prostorsko in časovno prilagojeno košnjo ter odstranjevanjem lesne zarasti) izboljšujejo razmere za obstoj vrste.
Strokovnjakinja za metulje dr. Tatjana Čelik je v juniju lanskega poletja pričela s procesom reintrodukcije. Iz narave je najprej odvzela 6 samic barjanskega okarčka, ki so jajčeca izlegla v posebej prilagojene insektarije v Raziskovalni postaji Barje. Raziskovalka je vse leto spremljala razvoj gosenic in jim zagotavljala optimalne življenjske pogoje. Med sredino maja in junija so se gosenice postopno zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje. 20 jih je bilo vrnjenih v izvorno populacijo, preostalih 154 pa naseljenih v območje Naravnega rezervata Iški morost, kjer je vrsta lokalno izumrla pred desetletjem, travniki pa so sedaj primerni za njen obstoj.
Drugi del doselitev bo izveden v prihodnjem letu. Skupno nameravajo v naravo preseliti vsaj 240 bub, s katerimi bodo, poleg vzpostavitve nove lokalne populacije v Naravnem rezervatu Iški morost, obogatili tudi izvorno populacijo med Igom in Škofljico.
GT
