Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
7°C
SOB.
23°C
7°C
Oceni objavo

Naj bo starost varna!

15. junij, svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi - Pred svetovnim dnevom ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki ga obeležujemo 15. junija vsako leto, smo konec maja v okviru projekta Podaj roko organizirali delavnice varnega staranja. Na nasilje med starejšimi se namreč premalo opozarja, kljub temu, da raziskovalni podatki kažejo, da je v Sloveniji nasilja deležnih skoraj 60.000 starejših ljudi.
Na prvi delavnici smo se pogovarjali o oblikah nasilju nad starejšimi. Trpinčenje in zanemarjenje starih ljudi je namreč  obsežen in resen problem. Nasilje nad starejšimi se izvaja telesno, na primer preko pretirane vsiljivosti pri hranjenju ali negi, omejevanju gibanja, kot je privezovanje na posteljo, skrivanje bergel, prekomerna uporaba pomirjeval in podobno.  Druga zelo pogosta oblika nasilja je besedna ali verbalna, ki obsega grde in žaljive besede, namenjene starejšemu človeku, vpitje nanj, poniževanje, zasmehovanje, grožnje, ravnanje z njim, kot da je otrok, preprečevanje stikov z drugimi ljudmi in preziranje njegovih izjav ali vedenja. Duševno nasilje ima lahko zelo prikrite oblike. Pogosto nasilje je, ko se drugi odločajo o pomembnih stvareh starega človeka brez dogovora z njim. Hudo nasilje je osamitev starega človeka in onemogočanje obiskov. Ekonomsko, finančno ali materialno nasilje je uporaba starostnikovega imetja proti njegovi volji ali proti njegovim interesom. Svojci ali drugi ljudje samovoljno uporabljajo prihranke, posest ali lastnino starejšega človeka, mu kradejo denar, ga dvigajo z njegovega računa, ponaredijo njegov podpis na pogodbah, ga s silo ali prevaro pripravijo do podpisa pogodbe ali oporoke in podobno. Huda ekonomska zloraba je tudi vsiljivo vstopanje različnih akviziterjev, prodajalcev, zdravilcev in zbiralcev denarja za »dobrodelne akcije« v stanovanja starih ljudi, da priliznjeno in pretkano vsilijo staremu človeku nakup nepotrebne stvari ali darovanje denarja. S podobnimi razlogi ali s tem, da se predstavijo kot uradni serviserji elektrike, kurjave, vodovoda ipd., vstopajo včasih v stanovanje starega človeka tudi običajni tatovi.

Najhujše oblike zanemarjanja so tedaj, ko onemoglemu staremu človeku nihče ne pomaga opraviti sedem osnovnih vsakodnevnih dejavnosti: vstati, se obleči, opraviti higieno, se gibati, izločati, se hraniti in uživati zdravila ter biti v človeškem stiku. Star človek postane podhranjen, ker ne dobi jesti, ker prinesene hrane ne more jesti zaradi svoje nemoči, ker mu oskrbovalec ni narezal mesa, krompirja ali sadja. Če ne popije dovolj tekočine, ker mu je nihče ne prinese, ker sam ne more držati skodelice s čajem ali je postavljena predaleč od njegovega dosega, lahko zaradi dehidracije hitro oboli in umrje. Nevarno je, če je higiensko zanemarjen, če mu nihče ne pomaga k zadostnemu gibanju in razgibavanju ali premikanju v postelji, če se ustrezno ne zdravi njegove bolezni ali poškodbe, npr. preležanin, če je na mrzlem, če nima zobne proteze, če ne prejema zdravil ali prejema prevelik ali premajhen odmerek. Poniževalno je, če je neprimerno oblečen, če nima slušnega aparata ali če živi v nezdravih razmerah. Duhovno in socialno je star človek zanemarjen, če ne upoštevamo njegovih izkušenj, vrednot in nazora ter če dnevno nima osebnega ali drugačnega stika z nekim človekom.

Spolno nasilje je kakršenkoli neprostovoljen spolni stik s starejšo osebo. Te vrste zlorabe starih ljudi so veliko redkejše kakor ostale vrste nasilja, raven ponižanja in trpljenja pa je lahko hujša in trajnejša.

Domače nasilje je po pogostosti na prvem mestu. Podatki govorijo, da se okrog tri četrtine vsega trpinčenja starih ljudi dogaja na njihovem domu, povzročitelji pa so njihovi najbližji. Opažanja ob delu s družinskimi oskrbovalci in druga spoznanja o tem nasilju kažejo, da se ga velika večina zgodi nehote, tako da ostaja storilcu po njem vse življenje grenak občutek krivde. Za družinsko nasilje nad starimi ljudmi je značilno, da dolgo traja, preden žrtev se obrne po pomoč na ustrezno ustanovo. Ta vrsta nasilja je pogosto skrita očem javnosti. Pogoste oblike so zmerjanje, žaljenje in poniževanje, lahko pa tudi trdovraten molk.

Institucionalno nasilje se dogaja v ustanovah, v katerih se stari ljudje zdravijo ali se nahajajo v trajni ali začasni, dnevni ali nočni oskrbi, povzročajo pa ga hote ali nehote zaposleni oskrbovalci in drugo osebje ustanove. V to vrsto nasilja spada fizično zadrževanje starejših, kršenje njihovega dostojanstva (npr. osebje pusti starejšega človeka v umazanih oblačilih), omejevanje izbire dnevnih aktivnosti, odrekanje primerne nege (kar lahko vodi do nastanka preležanin), dajanje prenizkih ali previsokih odmerkov zdravil, odrekanje zdravljenja in čustveno zapostavljanje.

Starejši ljudje, ki so aktivni in pri močeh, se najbolj bojijo nasilja na ulici, v parkih in drugod v javnosti. Pri njem gre večinoma za ekonomsko nasilje: nasilnež iztrga staremu človeku torbico, ga napade in zahteva od njega denar, nakit ali drugo vredno stvar. Tovrstno je tudi nasilje prodajalcev po hišah in drugih nasilnežev, vdrejo v stanovanje. Omeniti velja tudi nasilje na spletu, kjer gre predvsem za zlorabo osebnih podatkov, previdnost pa je pomembna tudi pred možnimi goljufijami.

Vsakdo ima pravico do dostojanstvenega staranja in vsako trpinčenje starejšega človeka je kršitev osnovnih človekovih pravic. Na delavnicah smo se poleg samega ozaveščanja o oblikah nasilja, pogovarjali predvsem o tem, kako ga preprečevati ali razreševati. Udeleženci delavnic so delili svoje lastne izkušnje dobro rešenih situacij. Strinjali smo se, da se veliko nasilja dogaja predvsem zaradi slabega pogovora med ljudmi. Do njega pogosto pride, ko pozabimo na lep pogovor in se nagibamo k prepričanju, da je dobra komunikacija spontana in poteka sama od sebe, kar pa ne drži. Blažilne besede v dobri komunikaciji so: hvala, prosim in oprosti. Ko se zahvalimo drugim, s tem spoštujemo njihovo vloženo delo in trud. Ko prosimo, pokažemo potrebo in nemoč. Ko se opravičimo, prevzamemo odgovornost za svoja dejanja, gradimo iskrene odnose in ne kopičimo zamer. Če želimo z drugimi živeti v sožitju, se moramo osredotočiti na pozitivno v njih: pozorni smo na njihove prijetne in koristne besede, dejanja in lastnosti. Sicer smo ljudje po naravi bitja, ki rada analizirajo drugega, kar pa medsebojnim odnosom škoduje. V vsakdanjem življenju se čim večkrat osredotočimo na dobro v drugem človeku. K temu  smo dodali tudi to, kako pomembno je, da dobro poznamo sebe, svoj temperament, svoje odzive in tudi osebo, s katero smo v odnosu. S empatičnim vživljanjem v osebo lahko bolje razumemo pričakovanja, želje in poglede; vse s čimer ta oseba prihaja v naš odnos. Posebno pozornost smo namenili tudi čustvom; predvsem jezi, ki jo pogosto predstavljamo kot negativno čustvo, čeprav ima tako kot vsa čustva, pomembno vlogo. Jeza je čustvo energije in akcije in v kolikor jo znamo pravilno usmeriti, nam lahko pomaga, da nekaj naredimo drugače in bolje. Povedali smo še, kako pomembno je zavedanje naših lastnih reakcij in smiselna ocena, ali je posamezno ravnanje sprejemljivo in koristno za odnos, v katerem smo. Udeleženci so delili številne zanimive tehnike sproščanja energije, od fizične aktivnosti v naravi, kričanja, joka, pisanja dnevnika, branja knjige in podobno.

Pri preprečevanju nasilja nad starejšimi je še vedno zelo pomembno ozaveščanje širše javnosti in starejših ljudi o pravicah in oblikah pomoči, ki so jim na voljo; za kar se bomo trudili tudi v pisarni za starejše.

Katja Bhatnagar v imenu skupine Podaj roko

 

Nam želite kaj sporočiti ali pa se prijaviti na redna e-mail obveščanja o aktivnostih, ki jih izvajamo v okviru projekta Podaj roko? Pokličite nas na 041 349 812, pišite na podajrokopisarna@gmail.com ali pa nas obiščite v pisarni za starejše, Loška cesta 12, odprta ob ponedeljkih med 10. in 12. uro in ob sredah med 15. in 17. uro. Vabljeni tudi, da nas spremljate na naši novi spletni strani https://podajroko.dagiba.si/.


Odklop za svojce

Log - Dragomer, 1. junij 2022 - V večnamenskem prostoru Upravnega centra Občine Log - Dragomer so v okviru projekta Podaj roko pripravili že drugi Odklop za svojce. Po kratkem druženju in klepetu se je zbranim na odru pridružila sloveska stand-upa komičarka Martina Ipša, ki je z novimi vsebinami poskrbela za sprostitev, veselo vzdušje in "odklop" od vsakodnevnih obveznosti.

V. L. 

Oglejte si tudi