Najstarejša cerkev v brezoviški župnijo, cerkev Sv. Lovrenca v Dragomerju, je odslej zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. S tem ukrepom se varuje cerkev v celoti, vključno z vsemi ohranjenimi likovnimi in arhitekturnimi prvinami, z vso notranjo premično in nepremično opremo ter zemeljskimi plastmi z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Pobudo za zaščito je lansko leto na občino naslovil občan, občina pa ji je prisluhnila. »Cerkev sv. Lovrenca ima zaradi izjemnih stenskih poslikav iz 30. let 15. stoletja, ki so delo delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija, arhitekturnih prvin, zgodovinskih vrednot in arheološkega potenciala, pomembno vrednost za razumevanje zgodovine kraja Dragomer, kontinuitete poselitve, kot tudi zgodovinsko vpetost v širši osrednjeslovenski prostor,« pravijo na Občini, kjer so pobudo poslali Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Ta je prižgal zeleno luč za nadaljevanje postopka. Občinski svetniki so na dopisni seji po skrajšanem postopku soglasno potrdili odlok s katerim so Cerkev sv. Lovrenca v Dragomerju razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, pred tem je bila cerkev vpisana v seznam enot nepremičnin kulturne dediščine v občini Log - Dragomer in je bila varovana v prostorskih aktih. Po novem bodo cerkev zavarovali s strožjim varstvenim režimom, s katerim bodo ohranjali celostno podobo arhitekturnega in ambientalnega spomenika ter zagotovili ustrezno rabo, ohranili neokrnjenost arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot, povečali pričevalnost kulturnega spomenika, predstavili kulturne vrednote spomenika in vzpodbudili učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo. Med drugim varstveni režim določa, da je treba cerkev celostno ohranjati in redno vzdrževati, prepovedano je poseganje v zemeljske plasti arheološkega spomenika, razen s predhodnim soglasjem zavoda, prepovedano je spreminjati varovane elemente in premeščati spomenik ali njegove dele, v območje spomenika pa je prav tako prepovedano postavljanje ali gradnja trajnih ali začasnih objektov, ohranjati pa je treba še vedut na spomenik in s spomenika na okolico.
Najstarejša cerkev v župniji
Cerkev sv. Lovrenca stoji na hribčku Grič, ki se vzpenja nad Dragomerjem. Kdaj točno je bila zgrajena in kakšna je bila prvotna cerkev, ni znano, Prvič je bila omenjena leta 1526 v Bizancijevem popisu cerkvenih dragocenosti, a je še vsaj sto let starejša. To dokazujejo poslikave v ladji, ki datirajo v 30. leta 15. stoletja. Prvotno je bila posvečena sv. Nikolaju, kdaj so jo posvetili v čast sv. Lovrencu ni znano, znano je le, da je bilo ime tega svetnika prvič omenjeno leta 1631. Cerkev so čez leta večkrat obnovili, jo temeljito prenovili, prezidali in jo v 18. stoletju povečali. Večji gradbeni posegi so bili izvedeni v 19. stoletju, saj je bila cerkev v zelo slabem stanju. Ena od sten se je skoraj porušila, zato so jo leta 1811 na novo sezidali in kasneje pri glavnem vhodu naredili še nove kamnite podboje. »Kljub tema posegoma je bilo cerkev še vedno treba temeljito prezidati. 8. julija 1840 je bila v stari cerkvi zadnjič sveta maša. Nato so jo do leta 1843 prenavljali in dve desetletji kasneje oltarje oskrbeli s slikami in svečniki,« lahko preberemo v zadnji številki revije Kosec. Prvotno je cerkev imela tri oltarje, danes ima enega, ta pa je posvečena sv. Lovrencu. Prvič je bil prenovljen leta 1865, nato 1920 in 1955. Leta 1871, po požaru, so zvonik, ki je bil zgrajen med leti 1840 in 1843, nekoliko povišali in ga pokrili s škrlji. Cerkev ima danes tri zvonove, zadnjega so dodali leta 1880.
Osupljiva najdba srednjeveških fresk
Ob obnovitvenih delih v sedemdesetih letih ko je bila odstranjena prižnica in so se začela dela za napeljavo električnih inštalacij (1978) so izvajalci naleteli na zanimivo najdbo. Šest centimetrov pod ometom so se skrivale poslikave, ki so bile naslikane že v srednjem veku. Na severni steni se poslikava začenja s prizorom iz legende Treh kraljev, in sicer je prikazano slovo Kraljev od Heroda ter njegove žene. Motiv je obogaten tudi s konjeniškim prizorom, na južni pa je naslikan motiv Kristusovega pasijona. »Poslikava sodi v krog delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija. Prepoznamo lahko dva različna slikarska pristopa pri slikanju obraznih karakteristik. V slogu delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija je zaznati odmeve pozne internacionalne gotike, ki je vplive mehkega sloga povezal s Koroško in Štajersko. Različne slogovne usmeritev je združil v svoj značilen slog,« lahko preberemo v gradivu za sejo. Po odkritju fresk so cerkev prebelili, freske prekrili, načrtovane obnove pa vse do danes niso realizirali. Glavni oltar je delo s preloma 18. in 19. stoletja, ki je bil kasneje večkrat preslikan, prav tako je kompozicija kipov na spodnjem združena iz starih stranskih oltarjev. Večina kipov glavnega oltarja kaže enake obrazne karakteristike in bi jih lahko pripisali isti delavnici in so narejeni v maniri poznega baroka, medtem ko je kip sv. Nikolaja najverjetneje še starejši in je bil nekoč del starejše oltarne kompozicije. Kip Marije in Srca Jezusovega sta mlajša in sodita v čas 19. st.
V okolici cerkve so bile v preteklosti najdene posamezne arheološke najdbe, med njimi kos antične tegule, srednjeveška keramika ter ostanki apnenice iz časa barokizacije cerkve.
V. L.
Foto: V. L.
